Ku** pa tak konc sveta ali naslednja evolucijska stopnja človeštva

Našla na fb. Žal ne vem, kdo je avtor ... :(

Že zadnjič je kolegica pisala o tem, da konca sveta ne bo, mene pa upanje še vedno ni zapustilo. RES si želim, da bi že enkrat bilo konec. Z vsem tem političnim sranjem. Z vsemi internacionalnimi "berači", ki fetajo na vsakem vogalu. 

Naj bo že enkrat konec sveta, kot ga poznamo, da bodo ostale le dobre novice in stojnice marljivih posameznikov, ki se v tem narobe-svetu še vedno trudijo nekaj ustvariti in ne razmišljajo samo o tem, kako nekaj dobiti brez ali s čim manj dela.

žalost

včasih sem malo žalostna,
čisto malo

Spekter 12/12 kolumna: Ste pripravljeni?

Ko bo tale Spekter izšel, bo moje domače mesto že zasneženo in ko bom zvečer stopila skozi vrata, me bo objela praznična dežela z gručami, zbranimi okrog začasnih veselodecembrskih točilnih pultov na prostem.

Nikoli se nisem veselila praznikov. Ker se začnejo z mojim rojstnim dnem, nadaljujejo z vsemi zimskimi dobrimi možmi, nujno se je treba dogovoriti, kam za novo leto (ker nam prejšnjih enajst mesecev ni uspelo razmisliti o tem) in ker med vsemi tekanji za darili, peko peciva, družinskimi obiski, hektičnimi prepiri … ves čar kar izgine.

absurdi, 19. 7. 2009

nimamo časa pa vseeno štejemo minute in pišemo urnike. še ne veste, da ga tudi s tem izgubljamo? irončno, ko pa nekateri menijo, da bodo ravno na ta način prihranili minuto, dve na dan, jih naložili in počakali, da se jim obrestujejo v dveh dodatnih letih življenja. 

"rosnih" 25

Najdeno na blogu Life in Quotations

Ljudje se učimo celo življenje. Eni hitreje, drugi počasneje, eni željno, drugi po liniji najmanjšega odpora. V tem zmedenem svetu je kaj težko odkrivati resnico. Le katere (izredno variabilne) je do sedaj uspelo meni?

Negativna publiciteta

Foto: Mateja H.

"... Many times bad publicity is unintentional. A company or individual does something they think is positive and end up getting a bad reaction from people ..." (Public Relation - SA Western District) 

Ideje za božična darila

Anitine Čičke čačke

Ste tudi vi eni tistih, ki se v decembru obdarujejo? In tudi vam včasih zmanjka idej, kako zvoziti evforijo nakupovalnih centrov? Preprosto - sploh ne pojdite vanje.

Kje kupiti izvirna darila za moške, kje za ženske, kje za otroke ... Kje kupiti izvirna darila za božič, za poslovne partnerje? Poleg vsega, kar vam sporočajo veletrgovci, bi vam rada (tistim, ki tega še niste storili sami) prepihnila možgane in poskusila predstaviti, kako bi bilo, če ne bi bili omejeni z mislijo, da je nekaj, kar je uvoženo iz kitajske z ameriškim žigom top.

Irsko - škotske jamralice

Mogoče nisem fenica slovenske narodne glasbe (pa se tudi najde kakšna, ki boža ušesa, sploh v kvalitetnih izvedbah), sem pa že v srednji ugotovila, da moja ušesa privlači otok. Ne vem, kaj je s temi Irci, Škoti in ostalimi krivimi za meni tako harmonična sozvočja, s katerimi bi si lahko dnevno čistila energetske kanale.

Spekter 11/12, kolumna: Pohlepna "župa"

Saj sem že navajena, kot pravi Pezdir, na “hiranje visokega šolstva zaradi kleptomanije in korupcije”. Ostrine njegovih besed sicer ne bi komentirala, ker se ne spoznam dovolj, se pa grabežljivost in požrešnost verjetno pojavljata povsod, kjer ima nekdo vsaj malo moči. Ker smo pač del Balkana. In ker se da. 

Na srečo moja vest še nikoli ni bila postavljena na takšno preizkušnjo, saj se preveč sumljivega dela na veliko otepam ravno zato, ker vem, da prinaša kup zahtev, ki jih zaradi obsedenosti z moralo ne bom mogla dolgo prebavljati. Nazadnje mi je uspelo zdržati kakšnega pol leta. Od denarja, ki sem ga prihranila, pa je ostalo ravno dovolj za nekajmesečne stroške in ene nekoč roza “ala allstarke”, od katerih že odpadajo kosi.

Js mam rada normalne #1

"Couple eating apple"

In večina drugih deklet tudi. Za ta petek sem na Mladi smo spletni strani pripravila blog z naslovom (Samo) mišice ne kupijo samozavesti. 

Mogoče imam to po mami, ampak mene "napihnjenci" res ne privlačijo najbolj. In baje drugih tudi ne. Lahko pa povem, kaj nas, mladenke, res pritegne. Ker če se tele teme ne lotim konstruktivno, bodo okrog mene kmalu skakali sami Ken-i in si bom, če virus bildingus napade še mojega frajerja, res morala poiskati punco (če ne bodo do takrat tudi one že Barbike).

"Deli naprej in pomagaj"

Zadnjič sem po prijateljevi zaslugi opazila, da se nekdo zopet "promovira" s sumljivimi "letaki". Saj verjetno veste, o čem govorim ...

Lejte, če nimate početi kaj boljšega, raje ne delajte nič.

Jezne odločitve in vesele obljube

Zadnjič sem videla tole sliko. In zapisane trditve me grizejo že nekaj časa. Torej je res, ne?

Kolikokrat sem že zagnala vse nekam in rekla "NIKOLI VEČ!" ali "DOVOLJ IMAM!" in kasneje to obžalovala.

A sem zelo načelna in se svojih odločitev ponavadi držim kot pijanec plota, sploh če sem jih izrekla naglas.

You Are My Sunshine

"Sun and Moon Love" by Laura Pelick Siadak

Kot otrok sem prebrala veliko knjig. Pustolovskih, detektivskih, poletnih, srhljivih, fantazijskih pa tudi ljubezenskih.

V eni slednjih sem pobrala idejo, da smo ljudje kot sonca in lune.

Eni svetijo in oddajajo, drugi se nastavljajo, da bi bili osvetljeni in shranjevali za kasneje, ko bodo sonca zaodšla.

Takrat nisem vedela, na katero stran spadam. In seveda sem si želela biti sonce. Le kdo si ne želi biti sonce?

Imeti tople oči in žareč nasmeh, ki sta sposobna zbuditi tudi Trnjulčico. In to brez poljuba!

Mica

Tole res moram dati iz sebe.

Ste opazili, da sem nekaj časa nazaj na fejsbuku zamenjala profilno fotko? Ja, to je to. Ste prebrali, kaj sem napisala zraven?  

"Naša nova muca Mica :) hvala tisti svinji, ki jo je zavrgla - naj crkne zapuščen(a), kot je želel(a) ubogi živalici! :)"

No, Mica je super. Zdrava, vesela, cele dneve prede na kavču, sploh če je kdo zraven nje. (Nimam pojma, kaj bomo s toliko preje ...) Še vedno fehta za hrano, ampak jo je potrebno malo shujšati. Ko je prišla, je bila tako okrogla, da smo mislili, da je breja. (Pa ji je očitno samo uspelo res veliko naprositi ali nakrasti - v tem malem naselju so same dobre duše, ki vejo, kaj je mačja ljubezen.) Majhna je še. Lahko da bo takšna tudi ostala. Ima egipčanske oči in nekaj črnih flik. 

Le naša ni več. Danes odhaja. 

Butasti hormoni

No pa je mesec spet okrog. Zadnja dva dni žrem ko buldožer. A mislite, da buldožer res žre? Hmm ... Kakorkoli, včeraj sem dobila opomnik, da "Aunt Flo is coming to town".

Jebeš kalorije

Po čistem naključju sem pri fb prijatelju (saj veste, da nekateri "prijatelji" na fb niso tisti prijatelji v klasičnem pomenu besede) zasledila tole ...

Če slučajno kdo še ni prebral - ZASTONJ JE!!! :)

Lahko izveste več o prevodu, lahko pa mi kar zaupate in "cuknete dol". :)

Jaz sem po prvem preletu navdušena ... :) Povzetek in natančnejše mnenje dobite, ko jo "obdelam". :P

Spekter 10/12, kolumna: Vse bo še dobro

Vlada nam ukinja pravice, ki so jih s trdim delom dosegli naši predhodniki in se jih še trudijo dosegati naši vrstniki. Najprej vzporedni vpisi, zaporedni vpisi, ukinitev kakršnega koli brezplačnega študija po končani sedmi stopnji (po starem), slišala sem, da bolonjci od naslednjega leta naprej tudi po končani prvi stopnji ne boste mogli brezplačno na drugo …

Teden knjige na fejsbuku

Že nekaj dni videvam na fejsbuku poziv k objavi citata iz knjige. Baje, da imamo teden knjige. In na slovenskih profilih opažam slovensko verzijo navodil ...

Škrat

Sedi
v kotu
in čaka
en škrat

Krompirjevčki

Ta teden se mi ni dalo ukvarjati z modeli. Saj veste ... iskanje, usklajevanje, opravičevanje zaradi slabega fotoaparata ...

No pa sem si naredila kar domače. :)

Lala svet: prva lekcija

"Zaupaj si, da mi lahko zaupaš."

Ko sem bila otrok, mi je mama vedno gnjavila, naj se pogovarjam. Ne vem, no, nekako mi je bil očitno "pogovor" s knjigami veliko bolj všeč in tudi v družbi se nisem ravno znašla. Pa sem sčasoma ugotovila, da so tisti, ki več govorijo, večji frajerji.

Obrnjena piramida

Saj veste, da sem na tem področju bolj samouk, ker sem faks zgrešila. In ko se učim, večkrat naletim na različna mnenja o pisanju za splet. Že nekajkrat sem zasledila, da mnogi preferirajo sistem obrnjene piramide. Seveda sem se "zataknila" že pri tem, kako je lahko ta sistem tako sploh poimenovan? (Meni so bistvene stvari vedno nekako sedle v "vrh" in ne obratno, zato se mi je ta obrnjenost zdela popolnoma nesmiselna.)

25 razlogov, zakaj moški pokliče

Pred časom smo na facebook-u s prijateljicami, ki so bile na moške približno tako jezne kot jaz, ustanovile skupino šMENt. Mislim, da ime pove vse ... :) 

Pri sestavi seznama petindvajsetih razlogov (daljnega 2009) smo sodelovale:

Jasna Tlaker,

Klara Presečnik,

Teja Glavnik

(Sem še katero pozabila? Opomnite me, prosim ...)

Oh te želje in pravila ... :)

Ne, ne bom filozofirala! :P

V glavnem, danes sem se zopet zataknila pri eni večjih slovenskih težav (ki jo imam tudi jaz, seveda).

Vprašala sem se, če je moja trditev, da je pravilno "želen" in ne "željen" - pravilna. Ker vedno nekako dvomim v svoje znanje na "ziher je ziher" in "če je že gugl pri roki" način. No, seveda sem natrosila neumnost; prav je vendar oboje.

neprilagojena #4: odvečna hrana

hmm ... kaj pa vem, kako bi se lotila. a veste, tisti občutek, ko ... (ja no, ne vem, kako naj vas drugače vživim :S) ... ko ste bili še majhni in je mami hotela, da v miru čakate, da pridete pri zdravniku na vrsto?  in če reva ni imela zraven vsaj kakšne knjige/igrače (moja je hitro pogruntala, kako me zamotiti) in so bile vse taboljše v otroški čakalnici uničene ali okupirane s strani sočakalcev, ste morali zato mirno sedeti na mestu.

Tečaj Celje Fokus

Portal mladismo.si, za katerega blogam, mi je letos omogočil udeležbo na fotografski delavnici Celje Fokus. Itak sem ponudbo (z veliko strahu in bolj malo samozavesti) zagrabila z vsemi štirimi. Udeležila se je tudi šefica, ki je seveda pristala v drugi skupini, kot jaz, a naju to ni ustavilo, da se ne bi zabavali že prvi dan (in to kar s telefoni namesto fotoaparatov).

jaz in ti in vsi ostali

danes sem šla na kosilo v veganski kiosk na tržnici. edini lokal z za moj tečen želodec popolnoma užitnim menijem v centru s pozno popoldanskim delovnim časom. pa je bilo tam vse narobe. gospa se je najprej opravičila, ker ni imela soka ali sladice in mi je za posladek morala dati jabolko, nato ker ni imela žlice in sem juho pač spila iz skodelice. in ja, seveda, šef jo je pustil samo z nepoštimanostmi in sedaj naj ona dela, kakor ve in zna.

O poučevanju ali zgodba neke učenke

Ljudje smo čudovita bitja. Tako različni, tako sposobni, tako dopolnjujoči. Saj poznate tiste reke v smislu: "Nihče ni za vse in vsak je za nekaj." Sama vem, da je to res. Zadnje šolsko leto sem spremljala napredek čisto posebne učenke. Bila je zelo naporna - ni bilo malokrat, da sem med uro vstala in odšla, ker se z njo enostavno ni dalo delati. A je v svojih najboljših trenutkih bila sposobna pokazati toliko volje, kot je marsikak len pametnjakovič ne premore v svojem najboljšem dnevu.

Nov začetek

Strmim v prazno omaro. No, skoraj prazno. Na njej še vedno visi nekaj mojih oblačil, pripravljenih, da jih odnesem. Zdi se, da očiščena okna prepuščajo veliko več svetlobe in praznine, ki zevajo zaradi manjkajoče opreme, so tako lepe. Jasno je, kaj me je premamilo.

neprilagojena #3: "State of mind"

potrebovala sem deset let. in ko mi je končno uspelo, sem bila že preveč zjebana, da bi nadaljevala s treningi. ja, seveda, izdala so me kolena - a katerega dvoranskega športnika še niso? in tako sem se kakšni dve sezoni nazaj spet začela spravljati v formo.

neprilagojena #2: en butast prvi junij

še en dan, ko vse utvare, da sem komu pomembna zaradi sebe, ne zaradi svoje(ih) točno določene(ih) sposobnosti, izginejo. in še en dan, ko se ne morem prepričati, da sem zadovoljna s tem. ne vem, kako živite vsi ostali. ne vem, kako se tako dobro razumete in si lažete v obraze.

a big girl gone to prague

Tudi v Pragi sem se trudila pisati dnevnik. Ampak ni uspelo do konca, taglavno pa lahko preberete enkrat, ko bo dovolj časa, ko ne boste vedeli, kaj početi ali pa ko se boste odpravljali na izlet v češko prestolnico. Če vas zanima še kaj več o tem čudovitem mestu - mislim, da imam ogromno odgovorov, kar jih ne posedujem sama, jih pa lahko pridobim.

duet, 21. 9. 2009

se še spomiš najinih sanj? 

o hiši ob morju. 

nekje na toplem. 

mene je opomnilo poletje. 

želim si, da bi bila dovolj stara, sposobna, preskrbljena. 

da bi imela za sabo najlepša leta in se bila pripravljena ustaliti. 

da bi se bil pripravljen ustaliti z mano, 

da bi jaz bila pripravljena ustaliti svojo čustveno nestabilnost. 

da bi že takrat bila lahko hladna, kot sem sedaj 

in da bi sedaj lahko bila tako ljubeča kot bom takrat.

Mission impossible #1: Celje - Ljubljana - Zagreb - Ptuj - Celje

Dan se je čudovito začel. Če odmislim dejstvo, da sem morala vstati ob 5.25 in v mrzlem jutru nekaj minut zdržati na stari avtobusni v Celju. 5.58 smo odrinile proti Ljubljani, kjer je bilo potrebno odložiti eno sopotnico in pobrati drugo. Na poti v Rožno sva s Tejo prehitele delovni čas pekarne in očitno izgledali kot da sva še včerajšnji, saj se nama je prodajalka pomenljivo smehljala. "Ne, ne, midve sva ob šestih trezni štartali iz Celja," sva razložili. Pa ne ker bi nama bilo izpod časti, da nekdo meni, da sva pri teh letih celo noč prežurali, le zdelo se nama je, da si nasmejana pekarica preprosto zasluži najino iskrenost.

neprilagojena #1: čisto posebni lampijončki

ko sem bila otrok, so me imeli vsi radi. mami, ati, dedka, babici, teta "Bonana" (ker takrat še nisem znala prav povedati njenega imena), gospa Fanika (naj počiva v sreči in obilju, ne le miru) z vso svojo družino in ostali bližnji predstavniki moje rodbine.

današnji dan me spominja na kruto smrt, ki se je zgodila lansko leto za isti študentski "praznik". navadno me kljub izjemnosti življenjski dogodki ne pretresajo. in tudi takrat je bilo tako videti. sem pač taka, da izgubo nekoga, ki ga poznam (bolj ali manj osebno) prebolevam čisto drugače od ostalih. 

športna limonada

veliko se pritožujejo čez mene, ker sem iskrena in direktna. wtf? v bistvu se ljudje veliko pritožujejo čez mene na mnogih področjih. in se pritožujejo, pritožujejo, pritožujejo tudi ker nočem biti egoistična in hočem dati drugim svoje mesto. ker se sprijaznim s situacijo, v katero sem postavljena in iz nje izvleči največ. ker ne nergam, ko drugi nergajo. ker se nimam za lepšo od ostalih. ker če nekaj rečem, ponavadi mislim resno in mi grejo na živce tisti, ki govorijo stvari, ki jih ne mislijo resno. ampak na koncu bom jaz tista, ki bo vedno na strani šibkejših in ki bo delala družbo odrinjenim, kar pa taisti brez problema na hitro pozabijo in se že kmalu spet pritožijo.

slabi dnevi

Danes se lahko brez težav nasmehnem. Ker sonce še vedno sije, ker je bolečina v desni rami prešla iz močnega zbadanja v rahlo trganje in ker sta me ena stalna in ena nepovabljena domača žival zbudili ob človeški uri.

Impresionistična oda začetku poletja

Pravijo, da najboljše pesmi pišemo, ko nas kaj boli, teži, stiska za vrat. Mogoče  bi umetniki morali biti hvaležni za rane, ki nas silijo, da izbruhamo vso to kri, ki v želodcu povzroča opekline. Če se komu zdi, da sem se s svojim namigovanjem na totalno melanholijo in brezvolje bolj približala dekadenci, naj vas potolažim. Navdih je prineslo olajšanje in zavest, da še vedno živim, da moram naprej, da vsaka bolečina mine in da se bom grenčice tako navadila, da je kmalu opazila ne bom več. :)

kolumna marčevskega (12) spektra

mogoče res že težim s temi ljubezenskimi, ampak kaj pa bomo? kljub temu, da je na trenutke tako težko, je na splošno ljubiti nekaj najbolj naravnega... sicer smo jo za časopis malo priredili, ampak tole je bil original, napisan na hitro na seminarju za vse ŠOUM-ove novinarje. če ne drugega - lep spomin. prijetno branje želim :)

obožujem sonce,

ki me zjutraj nesramno vrže iz postelje, da mi zakuha glavo do vročinskega udara in da moram zaradi sprehoda skozi mesto obvezno v torbici imeti rezervno majico, ker bo tista, ki jo imam na sebi, itak prepotena.

o ljubezni za valentinovo

veste kaj. tudi moški ste tepci. ravno toliko, kot smo ženske blebetave, občutljive in nergave. s tem da moram poudariti, da poznam mnogo klepetavih in jokavih moških pa tudi ogromno tepk. ampak se bom držala skladno z večino zastavljenega koncepta.

babe

moji lasje dišijo po zimi. po hladu, suhem zraku, dimu iz peči na drva. in po snegu. še vedno nisem odkrila nepremočljivih škornjev, ki bi bili tudi vizualno in toplotno ustrezni. pa me nič od tega ne gane. kot da bi zakrnela, zbledela, se zaskočila... verjetno sem samo malo otopela od vse zadržane jeze. in da ne bi mislila nanjo, razmišljam o smoli nekaterih bližnjih prijateljic, svoje mame in svojih delodajalk...

kulturno slovensko za slovenski kulturni praznik

jeseni sem se znova začela učiti sociologijo za srednje šole. skupaj z učenko, seveda. in ker se cela stvar začne nekako pri kulturi, sem morala tamalo vprašati, kaj ji ta beseda pomeni. dobila sem odgovore v smislu "da se znaš obnašati do drugih", "vsak narod ima svoje običaje", "..."...

sušenje

Poln “kufer” imam teh poprazničnih, predpoletnih, predporočnih, poporodnih in ostalih neumnih diet. Kdaj bo ljudjem jasno, da se to pač prodaja in da namen vseh piscev ni omejiti vnos sladkorja in slabih živil (ker bi jih prehranski lobiji že zdavnaj zatrli) ampak samo psihološka manipulacija, ki ji ljudje le redko sledijo dlje kot kratek čas.

še zmer ga serjem

saj veste, kako je, ko si za novo leto nekaj obljubite pa potem kar hitro pozabite? tega sem se vedno bala pa si zato pač nisem dajala obljub.