Obrnjena piramida

Saj veste, da sem na tem področju bolj samouk, ker sem faks zgrešila. In ko se učim, večkrat naletim na različna mnenja o pisanju za splet. Že nekajkrat sem zasledila, da mnogi preferirajo sistem obrnjene piramide. Seveda sem se "zataknila" že pri tem, kako je lahko ta sistem tako sploh poimenovan? (Meni so bistvene stvari vedno nekako sedle v "vrh" in ne obratno, zato se mi je ta obrnjenost zdela popolnoma nesmiselna.)

Zato se moram najprej lotiti tega egipčanskega čuda, uporabnega za vse od hirearhije potreb pa tja do prehrane ...

TO je bil moj problem, ja! Jaz sem po moje bistvo nekega zapisa vedno videla kot sladico, češnjo na vrhu, nekaj, kar je pika na I, nekaj, česar ni v izobilju, nekaj, kar izstopa in daje nek smisel celi pisariji, kot čokolada daje smisel temu, da se prej potrudiš pojesti solato (ali grah ali korenček ali kaj takega, kot so učili utroke - saj veste: "Če ne poješ do konca, ne bo sladice!")

Uh ti preskoki. Ima dragi prav, da mi včasih kar preveč bliska po glavi ... Ste še z mano? :S

Gremo sedaj k tej piramidi. V glavnem, takole izgleda - če je slučajno kdo mislil, da jo je treba kako drugače "obrniti" :)

Vse razumljivo, kajne? Če sem iskrena, se pri prispevkih informativnega ali marketinškega (novičke, krajši strokovno-promocijski članki) značaja tudi sama držim te strukture. Ker ko mi naročnik reče, da je moje besedilo iz 500 znakov s presledki omejil na 350, bom enostavno odvzela zadnjo poved, dve, tri ... kolikor bo pač potrebno, da zadostim zahtevku po skrajšanju prispevka. In si bom prihranila predvsem veliko dela in živcev.

Kaj pa če je besedilo daljše? Če gre za raziskovalni članek, kolumno, mnenjski blog ... ? Kako bi izgledalo, če bi kupili nov del Harryja Potterja pa bi vam na ovitku pisal konec knjige? Definitivno bi bilo malo takih, ki bi se kljub temu podali v sladkost zgodbe in se naslajali nad posameznimi liki, poglavji ... tisti, ki ste bolj kino- in manj knjiga-ljudje si lahko zamislite kak predfilmček. Saj namigne vsebino in včasih celo konec (ki je potem ponavadi drugačen), nikakor pa ne bistva zgodbe.

In ko sama sestavljam besedila z določenim namenom (povečati obisk in kakovost spletne strani, izboljšati uvrščanje strani v brskalnikih ...) moram privabiti raznolike povpraševalce s podobnimi cilji (ti cilji so verjetno nekaj imeti od mojega prispevka - informacijo ali zaupanje v lastnika spletne strani), da

1. kliknejo in si ogledajo, kar sem naklofala (ker menijo, da bodo od tega nekaj imeli),

2. dejansko preberejo vse, kar vidijo (ker jih pritegne sama vsebina),

3. pokažejo še komu drugemu,

4. se ne počutijo nategnjene, kot morda pri kakšnih drugih reklamah, ampak navdihnjene. (Saj se spomnite reklame za rafelo kroglice, ko dva papagajčka "plešeta" na ukaz manekenkinega prsta? No pri tej reklami se jaz vedno nasmejim in raznežim in mi postane toplo - sicer ne bom tekla v trgovino, se bom pa spomnila, da ga že dolgo nisem jedla in vsekakor ne bom jezno zamenjala kanala ali pogledala stran. Enako nočem, da ob branju mojega prispevka povpraševalci zamenjajo spletno stran.)

Pri prvih dveh alinejah se vprašam, kakšen smisel ima že v naslovu podati bistveno informacijo. Pa ne, ker bi hotela bralce zavajati (kot to načrtno počnejo publicisti - saj veste, v kakšen užitek vam je "razkrinkati" novinarja v smislu "ha, spet me je hotel nekaj nategniti, sem vedel, da ne piše o tem, kar je v naslovu" - pa vas v resnici je nategnil, ker ste članek prebrali, pa čeprav iz firbca).

Torej, jaz bralcev ne bi rada zavedla. Saj verjetno ne iščejo informacije, ki bi jim jo lahko razkrila naslov ali podnaslov ali oba skupaj? Verjetno jih zanima nekaj več. In tisto več sama sicer včasih res nabluzim (kot mogoče tukaj), ampak res samo takrat, ko gre za ustrezno zvrst ali vrsto (saj ne vem točno, kaj v tem primeru kaj pomeni) in ko ljudje bluzenje iščejo.

Primer:

Ali ljudje (dobro, no, ženske) berejo Kastelicevo kolumno v Lady, ker jih zanima, kaj se mu dogaja na ljubezenskemu področju ali ker bi se radi malo nasmejali njegovim ugotovitvam v zvezi s tem dogajanjem? 

In mogoče vas bo kakšen naslov v mojem blogu res zavedel, a ko boste razmislili (ali me malo spoznali), boste ugotovili, da je bil to edini naslov, ki je resnično povedal točno to, kar sem povedati (ali ne povedati) hotela. Seveda to počnem izključno pri blogu in drugih nenujnokomercialnih besedilih, ki jih skupaj spravljam bolj zaradi veselja ali odvečne energije, kot česa drugega ...

Pa če se vrnem nazaj k piramidi in komercialnemu delu. Ja, se je držim. Ampak sem jo, glede na zgornje štiri postavke, malo priredila. Seveda morata naslov in podnaslov vsebovati točne podatke o temi prispevka. In sicer takšne, kakršne bi iskalec vtipkal v gugl, da bi dobil odgovor, ki ga ponujam. Vem, da mi bodo tako zaupali, ne nasedli. 

Nadaljujem pri uvodu ali povzetku. Tam pa piramido obrnem nazaj. Naredim začetek. Če ta obstaja ali ne. Sploh se ne ukvarjam s tem, katera informacija je bolj ali manj pomembna, ker nepomembnih itak ne mislim navajati, in bolj pazim, katera se na katero navezuje. Iz uvoda skozi jedro samega članka sestavim besedilo, ki pelje bralca naprej po časovnem, miselnem, raziskovalnem ali drugem logičnem vrstem redu, kakorkoli, ima rdečo nit ... In ko nekoga na tak način prepričam, da bo prišel do zaključka in tiste zadnje "obrnite se na nas" fraze, je tudi ne bo več vzel tako zlonamerno, kot bi jo, če bi mu jo uštulila že v naslovu. 

Aja pa tisto četrto točko sem si tudi izmislila sama ... vest mi nekako ne da, da si je ne bi ... :) Če se torej lotevate sestavljanja kakšne spletne strani, vam zna tole biti zanimiv pogled na oglaševanje. Ne trdim, da je pravi ali celo (bog ne daj) edini pravi, saj nam z rednimi raziskavami ves čas dokazujejo, da se tudi naši povpraševalci in njihove potrebe spreminjajo in je res bistvenega pomena ponujati, kar nekdo rabi, ne vsiljevati, kar se nam zdi dobro. Če se torej držite tega osnovnega pravila, tudi parih vrstic ne bo težko spisati, kajne? ;)