Spekter 11/12, kolumna: Pohlepna "župa"

Saj sem že navajena, kot pravi Pezdir, na “hiranje visokega šolstva zaradi kleptomanije in korupcije”. Ostrine njegovih besed sicer ne bi komentirala, ker se ne spoznam dovolj, se pa grabežljivost in požrešnost verjetno pojavljata povsod, kjer ima nekdo vsaj malo moči. Ker smo pač del Balkana. In ker se da. 

Na srečo moja vest še nikoli ni bila postavljena na takšno preizkušnjo, saj se preveč sumljivega dela na veliko otepam ravno zato, ker vem, da prinaša kup zahtev, ki jih zaradi obsedenosti z moralo ne bom mogla dolgo prebavljati. Nazadnje mi je uspelo zdržati kakšnega pol leta. Od denarja, ki sem ga prihranila, pa je ostalo ravno dovolj za nekajmesečne stroške in ene nekoč roza “ala allstarke”, od katerih že odpadajo kosi.

In ene salonarje, ki sem jih uspela na desetih dogodkih toliko raznositi, da so se mi na poroki, ki sem jo obiskala prejšnji mesec, neelegantno sezuvali med hojo. Ko že omenjam poroko … Že nekaj časa se sprašujem, če je to pri nas neki nov trend. In zakaj je nastal. So krivi ponudniki poročnih storitev in njihov odlični marketing ali smo Slovenci samo potrebni plesa in nazdravljanja, da bi pozabili, kam nas pelje gospodarsko kolo (ne)sreče? Kakorkoli, upam, da uspemo prodati za prek milijardo obveznic, da se poročna norija neha. 

Čeprav bodo verjetno tudi od te prodaje zaslužen denar tisti, ki imajo moč, najprej razdelili med seboj … Babica je ravno včeraj pametno komentirala, kako to, da eni komaj preživijo zaradi pretvez o krizi in o tem, da ni denarja, če pa vemo, da obstajajo mnogi, ki ne vedo, kam bi z njim.

Žalostno.

Ampak raja ne bo stradala, ker je bila letos nadpovprečna gobarska sezona, ki se baje še vedno ni popolnoma končala. Ker jurčka hitro spregledam, sem sama bolj računala na kostanj, a zamudila sem edini ugodni vikend. Gozd je že izropan in sedaj kupujem kar pečenega po dva in pol na merico. No, enkrat sem ga kupila.

Umazani prsti, sladko-grenko-črviv okus in vonj po oglju so pesem za moj nos. Kot je rjava glava na belem betu pesem za nos gobarskih izvedencev. Zato so še toliko bolj žalostni, ko opažajo polomljene stupene in izruvane prave gobe. A je res tako težko gljivo obrezati in pustiti nekaj hif za seme? 

In enako kot je pri gobah, je tudi pri denarju. Če ne pustite vsaj dela glavnice, ne bo obresti. Če greste v rdeče območje, bodo obresti celo negativne. In točno to se pri nas dogaja. A je res tako težko pokrasti le presežek in ne zaradi nekega “superpohlepa” posegati v rezerve?

Naslovnica Spektra 11/2012

Tokrat v Spektru z moje strani še raziskovalni članek o nekaterih zanimivih sodobnih vrstah umetnosti. Drugi novinarji, med katerimi je, mimogrede, veliko novih, pa so seveda napisali še kup drugih zanimivosti. 
Urednica Nastja se v uvodniku sprašuje, koliko bomo študenti še prenesli. 
Nadaljujejo Katja Černčič, Andreja Domanjko in Anja Krebs s problematiko štipendij in drugih omejevanj pravic študentov.
Ines Kavgič je posegla po prijetnejši temi - prostovoljstvu v Gani, v katero se je zaljubila.
Matej Lozar nas navdihuje s popolnim slogom in velikimi besedami, ki se jih kar bojim povzemati v študentskem komentarju, Samo Bohak nam pa kot prijetno protiutež ponudi spodbuden članek na temo duhovnosti.
Sokolumnistka Maja Kren se sprašuje, koliko je bil vreden naš glas na volitvah in nas sprašuje, če "hočemo biti slišani".
V zdravstvene tematike so se poglobili Kristina Štern (Skrivnost krvnega obtoka), Alan Kelher (Zdravilne rastline ali zdravila brez recepta?), Monika Sobočan (Da vas ne napadejo sezonska obolenja), Ines Vugrinec pa nam je razkrila psihološki pogled na odvisnost od odnosov.
 Sledijo športni prispevki o prihajajočih in že izpeljanih dogodkih Zdrave zabave (Tjaša Špes).
Popotnik Igor Jurišič se je podal v Rusijo, Anja Turk pa v južno Indijo.
Martin Knapič nas je izobrazil o mobilnih aplikacijah in investicijah v zlato, Aja Lovrec pa meni, da se zaradi možnosti uporabe mobilnih telefonov vse preveč izgovarjamo in se ne držimo obljub.
S področja kulture se je zbral še šopek lahkotnejših člankov, ki smo jih pripravili Monja Dobnik (Čitalnica pod tramom), jaz (Nova umetnost tako in drugače), Katra Kozinc (Na družabnem družboslovju s Kebrom), Tjaša Brod (Festival Borštnikovo srečanje) in dve knjižni recenziji Kaje Kren.
Eva Mohorič v Študentski sobi opozarja na kisik, ki ga potrebujemo študentje v bivalnih prostorih, Uršula Zaletelj pa poleg intervjuja z Zlatkom, še na omejene možnosti študentskih glasbenih skupin.
Nika Škof je pripravila veganske recepte in razmišljanje o veganstvu. Tjaša Bratovščak pa nam je povedala, kaj v prostem času napraviti iz kostanja.

Kot vidite, se za vsakogar kaj najde, zato le preverite SPEKTER NA SPLETU (ali mi napišete e-mail in vas nanj naročim pri urednici).