a big girl gone to prague

Tudi v Pragi sem se trudila pisati dnevnik. Ampak ni uspelo do konca, taglavno pa lahko preberete enkrat, ko bo dovolj časa, ko ne boste vedeli, kaj početi ali pa ko se boste odpravljali na izlet v češko prestolnico. Če vas zanima še kaj več o tem čudovitem mestu - mislim, da imam ogromno odgovorov, kar jih ne posedujem sama, jih pa lahko pridobim.

"ne, ne bom pisala v angleščini :) ta "note" naj bo za moje domače. družino, prijatelje, ostale, ki vas zanima, kaj se dogaja z mano. za tiste, ki se še niste odločili za erasmus in še oklevate in za tiste, ki bi le radi videli prago. za tiste, ki me pogrešajo in ki mislijo name. za tiste, ki jih imam rada.

glavna železniška postaja. presenetilo me je sonce in prva zabavna situacija. še prejšnji dan sem pokazala svojemu erasmus prijatelju nove slike, da se slučajno res ne bi zgrešila. no pa je vseeno stekel mimo mene. obrnila sem se za njim in ga s pogledom prepričala, naj se vendar ustavi in pride nazaj. kupil mi je začasno vozovnico in mi pomagal urediti vse formalnosti. prijazen fant. tramvaj in avtobus sta naju odpeljala do študentov in nato spoznavati to čudovito mesto. kolikor je od začetka izgledalo brezzvezno, je bilo ob koncu dneva ravno obratno. praga potrebuje le še morje in pridem živet sem :) 

večer in francozi. že tretjič sem šla težit študentu, ki ureja internetno povezavo prebivalcem strahova in srečala francoskega fanta. ne govori ravno dobro angleško, ampak sva vseeno ugotovila, da čakava isto osebo in da me hoče povabiti na deci v njihovo sobo. končno sem pospravila vsebino kovčka in torbe in odšla preverit, kako izgleda zabava po francosko. vsekakor zabavno :) govorim prehitro in predobro za njih, pravijo. pa sem, kar se angleščine tiče, za slovensko raven, slaba. hja, angleščina je res težek jezik zanje. zanje so vsi jeziki težki, pravijo. in ko so me prosili, naj jim povem kaj slovenskega, sem se smejala in jim razložila, da prave slovenščine ne govori nihče :) po dolgem prepričevanju sem začela recitirati domačo poezijo pa so me začeli gledati postrani, saj so po moje mislili, da jih hočem uročiti. francozi so zabavni. vsaj francoski študentje :)

12. 9.  park ter bujenje in čakanje net-študenta. strahov stoji na griču. s strani, obrnjene proti mestu, ga obdaja čudovit park. iskala sem dobro kavo. a ker ne zaupam tujcem, sem našla "le" razgledne točke, čarobna mesta za fotogrofiranje in sončni delček klopi. komaj čakam, da si najdem model :) dobila internet - obviously - in nakupila skoraj vse potrebščine za kuhinjo. hvala bogu nisem vseh, ker je veliko nabavila moja sostanovalka :D sva že prijateljici :D seveda sva se morali strinjati, da je kuhinja obupna in se lotili čiščenja. prijatelja spoznaš v nesreči, pravijo HAHAHA :D

13. 9. tesco in kuhinja. s cimrami smo naredile seznam, kaj kupiti in se odpravile v nakupovalni center. nakupile še nekaj hrane... hvala bogu :) seveda sta se oglasila nemška fanta (ugotovila sta, da sem sposobna narediti kavo) in ker se ju z martino nisva znebili, smo pripravili kosilo za vse 4. pasta in omaka. in paradižnikova solata. na slovensko-nemški način. z nočno omarico kot mizo, polivanjem vode (jaz, seveda) in veliko smeha. 

14. 9. spoznavni. sestanek. dolgočasni govori in kratkočani naglasi. čakanje na vozovnico za cimro. like eno uro. ko sva se nastali in so bile stvari urejene, sva se odpravili v ikeo. v dobri veri, da bo isc pisarna odprta in bova lahko uporabili internet, sva jo poiskali. tokrat zastonj. ampak srečanje z isc domačinko je uredilo zadeve, saj nama je razložila, kako priti do meni najmanj ljube trgovine. iskanje "stola". itak sva ga našli šele na predzadnji polici pred blagajno, prej pa vsaj trikrat zaman prečesali cel plastični in kopalniški oddelek. ampak na koncu nama je uspelo. prva erasmus fešta. ni da ni. polno ljudi. dobra organizacija. zastonj pivo :) ok, malo preglasna glasba, tako da sem na zabavi pustila glas, da sem lahko komunicirala z ljudmi. barmana sta obvladala, pina kolada je bila vrhunska in tudi becherovka ni "švoh" :) sploh če ti jo časti buddy :P ampak sem kot pridna punca bila v dormu že ob 22 in v postelji ob 24 (po besedah moje cimre - jaz sem mislila, da je ura šele 22.30, omg, čas kar beži).

15. 9.  prijava na predmete. panika, ker so mi dva črtali s seznama, opazila pa sem šele na kraju dogajanja. po parih živčnih minutah sem "uhaklala" češkega študenta-pomočnika in ugotovila, da je bila panika brez pomena. slab začetek, dober konec: nobena predavanja se mi ne prekrivajo in ne začenjajo pred 10. zjutaj :) prijava na izlete. izbrale smo dvodnevnega. skoraj bi izbrala še enega enodnevnega, ki ga vodi študent, ki se mi "dopade", a na srečo vodi tudi prvega, tako da sem prihranila 500 kron :D še boljše je, da smo se očitno tudi me "dopadle" njemu, saj smo sedele na idealnem mestu, kamor je prišel pobirat prijave. mogoče je pa samo videl, kako se nam svetijo oči, ker se nam je posrečilo izbrati idealno strateško pozicijo in nam dal prednost pred ostalimi ;) 

16. 9.  prague-tour. dobimo se ob dveh pred elektro faksom. še vse "zalimane" sedele smo na s soncem obsijani klopi in čakale dogodek. dobili smo čisto pravo turistično vodičko, ki nas je odpeljala na metro. srečala sem še enega slovenca, ki ni bil ravno najbolj navdušen, da je spoznal naju z ano, saj očitno hoče govoriti le angleško. ampak niti to, niti njegovo pritoževanje nad detajli, ki ga niso zanimali, mi ni pokvarilo izleta. grad in katedrala, delno gotska, delno renesančna, se mi zdi :) ogromno zabavnih zgodbic in obisk karlovega mosta in hmm... "taslavne" ure :)  gondola in pica. s hriba smo se spustili z gondolo in se zavihteli na že itak prepolno trolo, ampak družba je bila dobra in pica tudi kar kul :) seveda sem naročila dodatno porcijo pelatov, nikomur ni bilo jasno, kaj delam, ampak češka postrežba ni ugovarjala :) 

17. 9. goran bregović. večerni koncert. ja, bedna glasba, huda gužva, ampak dobra pijača in dobri ljudje in posledično seveda tudi nekaj zabavnih fotografij ;)

18. 9.  petrov rojstni dan. panika že zjutraj. knjižnica, kosilo v menzi in šibajmo v trgovino, da nabavimo robo za vikend. mimogrede se nama je pridružil še sascha in smo rekli, da bomo nekaj pripravili slavljencu. kupili poceni češki šampanjec in čestitko za pol vrednosti prvega darila. na čestitko smo napisali vse najboljše v jezikih darovalcev in tako popestrili zahvalni govor. peter seveda obvlada vse jezike in je prebral "v nulo". aja, imamo tudi novo članico družine. sašo. rožico, ki jo je zaradi neumne fore prinesel sascha :D hvala še enkat, čeprav ne razume.

19. 9. ob osmih pred rektoratom, obvezno čakanje španskih študentov in odhod s polurno zamudo. prva postojanka: grad :) itak pozabila ime :) pivovarna - pokušina piva pri 3 stopinjah celzija. nosek zmrznil. po pivovarni ogled budjevic in zaključek s fino večerjo ter popivanjem v baru. še misel dneva: samo francozu lahko uspe ženski v istem dnevu povedati, da je debela in grda.

20. 9. odhod do drugega mesta. zopet zamuda, mi, pridna dekleta pa kot vedno točne :) ogled prej omenjenega mesta, draga grška solata za kosilo, ki sploh ni podobna grški in popoldne vzpon na bližnji hrib. za detajle je nujno treba pogledati slike :) povratek v poznih večernih urah ;) aja in kljub pijani osebi ležoči in speči na tleh pred vhodom v rektorat in drugi pijani osebi, ki je vame dihala alkoholne hlape na avtobusu... še vedno ostajam zaljubljena v prago.

21. 9.  prva predavanja. betonske konstrukcije 3. dve dobri novici. izpit lahko delam, čeprav sem vpisana tudi na betonske 2 in izpita sploh ni :) spet ikea. doh. moram pa reči, da je nakupovanje "pohištva" s fanti zalo zabavno :) od preizkušanja blazin, do preizkušanja brisač. žal nisem imela fotoaparata.

22. 9. 8 ur predavanj. dolgčas da umreš. betonskih 2 me je malo strah, profesorica izgleda kar preveč resna in zahtevna. se bom očitno res morala malo učiti ta semester :)

iskanje kebaba ob 11.30 zvečer. ja, očitno čehi mislijo, da je kebab in giros isto. pa ni, čehi, da boste vedeli! NI! :) 

23. 9. dogaja. zopet. cel dan. kr hudo... predavanja, obisk razglednega stolpa in zvečer češka predstavitev. ja, dejansko češka. v slovenskem pomenu besede. ampak bilo je veliko ljudi in zabava ni bila slaba. ampak glede na to, da smo začeli ob 21 (!), smo bili do pol enih že vsega naveličani in smo se odpeljali domov. misel dneva: v PM baru ne znajo točiti piva.

24. 9. predavanja odpadla. preveč časa. mogoče bi lahko končno kaj naredila. pa sem. nekaj malega :) ob osmih sestanek na masarikovi. za slovensko predstavitev. ideje kar letijo skupaj. čeprav smo se zbrali le štirje od šestih (dva nekako nista zainteresirana), bomo dobri. sigurno si nas bodo zapomnili ;) nas in naše nore ideje. debata ob "pivu" do enajstih zvečer. enemu izmed isc fantov sem napisala svoje ime in priimek na listek papirja, da bi me dodal na fb in prosila njegovega prijatelja, naj mu v češčini dopiše "dodaj jo na fb", da bi ja ne pozabil. seveda mu frajer ni napisal le tega. po nasmeških na čeških obrazih sva z ano hitro ugotovili, da je nekaj narobe. priborili sva si listek in že hoteli preveriti besede v slovarju, ko sva ugotovili, da v bistvu razumeva :) ko sva se začeli smejati tudi midve, so ugotovili, da morajo biti bolj pazljivi, če bodo hoteli kaj skriti pred nama. končno smo ugotovili, da je čas za odhod, z ano sva počakali na avtobus ob pol dvanajstih zvečer ter se odpravili spat.

25. 9. še ena obupno dolgočasna predavanja. pravi trenutek za brainstorming. od prejšnega večera zmačkana cimra komaj živi. hvala bogu je profesor zaključil dve uri prej. nakupili sva nekaj živil (tudi rukolo sva našli - pravi luksuz!) in celo uspeli dobiti sedež na avtobusu.  zvečer smo bili zmenjeni za pico z mikalom. hoteli smo preiskusiti restavracijo, v kateri dobiš z isic kartico ob naročilu prve drugo pico zastonj. ker je bil en izmed uslužbencev neprijazen, smo zmetali drobiž za pijačo na kup in odšli drugam. nora restavracija s plezalno steno v kleti in prijaznim osebjem. cene normalne (tudi v internacionalnih jedilnikih) in postrežba luksuzna. spoznala še enega odštekanega čeha, ki me je povabil v svojo amatersko odbojkarsko ekipo. jeeej. celo dvakrat na teden bom lahko tolkla po žogi. spet preutrujene za žur. gremo spat.

26. 9. živalski vrt. pozabile smo, da je sobota in zamudile avtobus 15 čez 8. ker smo ugotovile, da se ne bo izšlo, smo dale predlog o "jutranjem sprehodu" do ladjice (približno 3 km). seveda smo bili tam pred ostalimi, ki so zamudili svoj metro in hvala bogu je vodja skupine prejšnji dan rezerviral karte, da so nas počakali. popolnoma zmrznjeni smo se skušali odtaliti v kajuti in razgled nas niti ni zanimal. izkrcanje. nekaj polomljenih podatkov o živalskem vrtu. pa greemooooo. itak smo bili kot otroci med vsemi temi živalmi. šov s tjulnji je bil navdihujoč, seveda sem se pa najbolj razveselila dejstva, da lahko grem v kletko k lemurjem. cukri so tako udomačeni, da bi jih lahko božal in crkljal, vendar varnostniki tega ne dovolijo. so pa živalice kar lepo pozirale in sem že resno razmišljala o tem, da bi po pomoti pustila odprt nahrbtnik in v študentski dom prinesla novega ljubljenčka. res so zlati. po celodnevni hoji zvečer spet preveč utrujena za žur. 

27. 9. najem pedolinov in piknik na otoku. ja, seveda sva bila vira obeh malo norih idej mariborska študenta :) erazmus chain reaction: podaš predlog dvema osebama, kar naenkrat se zorganizira 15 ljudi in že dogaja. ob 12 kosilo v menzi, nato obisk tesca, najem pedolinov in piknik. noro. vreme svetovno za pop.... sploh ne moreš verjeti, da je življenje lahko tako preprosto in brezskrbno. še en razlog, zakaj je treba na erasmus. počneš lahko vse, kadarkoli, s komerkoli in si, kdor si. vsi so navdušeni nad norimi idejami. misel dneva: če jaz pravim, da dobra jutranja kava naredi dober dan, pravijo erasmovci, da ga naredi dobro jutranje pivo.

28. 9. češki praznik. neodvisnosti ali nekaj takega. seveda sem vseeno imela polno opravkov... zvečer pa pospešena priprava slovenske predstavitve. ana obvlada. mislim, da bom počasi "vzljubila" arhitekte ;)

29. 9. predavanja od 10. do 18. spet. tokrat sem ušla malo prej, saj smo bili zmenjeni za ogled hokej tekme med domačo praško ekipo in še drugo ekipo iz okolice prage. itak si nisem zapomnila imen, karta pa je ostala v martinini torbici. še enkrat hvala najboljšemu buddy-ju za vabilo, nakup karte in razlago hokejskih pravil ;) če mi je hokej všeč? iskreno, všeč mi je vsaka tekma vsakega športa, spremljana v živo v vzdušju dvorane polne navijačev. moram pa reči, da so praški feni malo zaspani. sploh po izenačenju gostov na 2:2 in domačini so izgubili s 5:2. Kljub ne-pretepanju tekma vredna denarja in ogleda ;)

30. 9. uhh... živci... prezentacija še ni zaključena. lovimo se po pragi in se nam ob 17 končno uspe najti v supermarketu. anin predlog za ogled police z mednarodnimi jedmi prižge žarnico. polenta! seveda! in to z mlekom, malo soli in brez kakršnihkoli drugih dodatkov. hahaha. misliš, da bodo jedli? itaaaak :))) s pijačo vred nam je uspelo zapraviti okroglih 1000 kron, ki smo jih imeli obljubljene. če si dober, si pač dober, pravijo... ;)  pica na masarykovi. ležeren pogovor, zaključevanje predstavitve. last minute kuhanje polente. v tuji kuhinji, s tujimi pripomočki in malo opeklinami ter veliko sreče :) polento so zmazali. do zadnjega zrna in zadnje kapljice mleka :) internacionalni opis jedi? poceni šugarfri kornfleks. pregstavitev. malo zmedena. ampak nam je uspelo. slike lepe, a hitrost prevelika. žal. razmišljam o objavi slik s predstavitve na fb, ker so res huuuuude...

1. 10. ob dvanajstih na faksu. itak sem si narobe prepisala urnik. začnem šele ob treh. beda. pa gremo nazaj na avtobus in še enkrat potem. spet sem izpustila zadnjih (nepomembnih) pet minut vaj in odšla na rekreacijo z lokalci. čehi so čisto nori na odbojko. igrajo konkretno, mene pa še vedno medejo bičvoli pravila. pa saj nisem bila tako slaba. rekli so mi, naj še pridem in me povabili v svojo ekipo, ki igra v lokalni študentski ligi. moram pa priznati, da se mi je kar nasmejalo, ko mi je uspel izsiljen skok servis. njihovo neuradno pravilo je, da ga je treba servirati za set žogo. jaa... bil je komaj ubranljiv. ampak nihče ni pokril mojega dela igrišča, saj niso pričakovali, da mi bo uspelo zadeti polje, kaj šele prvo čez :) tako da smo zmagali eno točko kasneje. ampak bilo je zabavno. bistveno je, da se bom s čehi hitreje naučila komunicirati v češčini.

2. 10.  še zadnja predavanja za ta teden. dvignila sem indeks. tajnica je bila zelo presenečena, ker nisem vnašala nobenih sprememb. meni pa je postalo jasno, kako so lahko španci za isti postopek, za katerega sem jaz potrebovala pet minut, porabili pol ure. spet je treba v trgovino. prazen hladilnik. zvečer smo igrali mau mau z nemci. ni kaj, sproti smo si izmišljevali pravila in se nonstop smejali. 

3. 10.  še ena čudovita sobota. z aljažem sva zopet izkoristila jana za oglede. fant ma itak preveč časa. popoldne je minilo kot da ga sploh ne bi bilo. palačinke. samo da sem jih omenila... aljažu pa tako ne more nihče reči ne :) seveda so bili tudi ostali zelo navdušeni. poker. slabe karte. ko dobim dober hand pa itak pade tris trojk na mizo in ima martina četrto. no comment :) kako že pravijo? ja, imam srečo v ljubezni. ko bom imela novega fanta, bo pa tudi v kartah kaj sreče ;)

4. 10. nedelja. čas za čiščenje. vsi so nekje okrog. pridno sedim za mizo in delam domačo nalogo, dokler je še mir. haha. seveda. treba je četat s prijatelji, da ne pozabimo čisto na domače narečje in na toplo poletje.

5. 10. malo bolj pridna. na faxu. danes sem res naredila domačo nalogo. prve tri konkretno produktivne ure v pragi. s konstantnimi motnjami, seveda. aljažu sem še enkrat razložila nalogo za temeljenje, naštudirala pot do dvorane, kjer isc študentje igramo odbojko in se dogovorila za karte za četrtkov koncert.  hmm... itak je ana pot do telovadnice naštudirala bolje od mene. jaz pa, zmedena, kot sem lahko v naglici, pozabila mil, dežnik in obula čevlje, ki mi premočijo. zmaga. vsaj karte za koncert smo dobile. hvala, ajda. in tudi odbojka ni bila tako slaba. bistvo vsega je bila zabava. in prijetna utrujenost po njej.

6. 10. zopet razvlečenih osem ur. od zehanja sem si skoraj izpahnila čeljust. sploh nisem utrujena pa me profesorjem vedno uspe uspavati. razveselila sem se novice, da imajo čehi jutri spet en "praznik" zaradi katerega nam odpadejo predavanja. zvečer še malo počitka in psihološke priprave na jutrišnji večer.

7. 10. predstavitev turčije, nemčije in zda. kot pravi fenici sva z ano iz prve vrste podpirali nemške prijatelje in jim dovolili, da nama narišejo zastavi na rami. in KONČNO je prišel še šesti slovenec. zabaven kot vsi ostali. mislim, da bomo morali narediti pravi slovenski žur :) enkrat kmalu. hja, predstavitev je potekala po ustaljenih tirih. zastonj hrana in pijača, obvezni koktejl z ano in aljaževo vsiljevanje erasmus fantov, ki so sicer super, a mi ni do njih (kar moj ljubi sošolec še predobro ve). 

8. 10. koncert. kdo vse gre. zakaj eni nimajo kart. nekdo bi še rad šel in drugi odpove zadnji trenutek. urejanje zadev v drugi(!) vrsti pred profesorjem za osnove mehanike in nato še opustitev zadnjega dela predavanj, ker se mi je mudilo. kakorkoli. mogoče sem se mu zdela neotesana, ampak, če je treba, je treba. in tudi on se meni ni zdel zanimiv z razlago razstavljanja in seštevanja sil. sem pa prepričana, da znajo zapiski priti prav kakšnim študentom z naše fakultete in sem se vseeno potrudila.  koncert je bil vse kaj drugega, kot smo pričakovali. nihče nam ni povedal, da je to zelo fensi zadeva za fensi ljudi in fensi obleke, ki hodijo tja, da pojejo vso fensi hrano in spijejo fensi pijačo. misel večera: "bolje ne biti v svečani obleki s stilom kot biti v njej brez stila." (angleška različica zveni bolje)

9. 10. rojstni daaaaaaaan. lena in jupp. še vedno trdim, da so nemci najboljša družba. sproščeni, zabavni, "nesejo" ogromne količine alkohola... in vsak(a) francoz(inja) je odveč. kar sva z ano tudi iskreno pokazali. ampak mislim, da je bila zoprna smrkljica zoprne narodnosti preveč pijana, da bi opazila, da je bil njen redbull polit namerno in da sva se iz prijaznosti do njenega nesojenega erasmus ljubčka zelo potrudili, da bi ga obdržali stran od nje. mislim, da je bil več kot hvaležen. upam, da mi ni treba poudariti, da sva samo razmišljali, da bi jo potisnili z odra, tega v resnici ne bi naredili... ne... nikoli... :))

10. 10. sobota. mirna. ni kaj dodati.

11. 10. dan za naloge. uf sm pridna. večerja. curry. aljaž je zavihal nos. hahaha :))) to pa ne bo šlo. tricin curry z ananasom je pa že preveč. čeprav meso ni bilo tako slabo. kuskus se mi sicer ni ravno posrečil - premala posoda. ampak folk je pojedel. pa še vino, ki ga je prinesel sascha sploh ni bilo tako slabo ;)

12. 10. še en dan za naloge. in začetek napornega tedna. gremo na odbojko, seveda. tokrat tudi ostali, ki so ugotovili, da hodim in se zato odločili tudi sami. matic je bil točen. ob uri pred blokom, ob uri v telovadnici. polno smeha, kot vedno:) seveda pa ni šlo brez pivske igre. nemci zopet odločeni, da naju bodo napili, ampak so v resnici zdelali same sebe :P

13. 10. osemurni delavnik. zopet. že tako utrujena pridem s faxa pa še vedno imam nekaj naloge. ampak mi jo je uspelo zaključiti in oditi v posteljo do dveh zjutraj. seveda sem ignorirala nalogo za češki tečaj, ampak sem itak najboljša v razredu, tako da ni panike ;)

14. 10. češki tečaj. profesorica je končno ugotovila, da sem slovenka in navdušeno razložila sošolcem, da če imajo težave, naj vprašajo mene. ja. še vedno se mučim z njihovim čudnim ržjem, ki ga ne morem natipkati (rabila bi češko tipkovnico), kaj šele izgovoriti.  open air v strahovu. prvi dan svnega. češke skupine "pojejo" v češkem jeziku in niti malo me ne mika, da bi šla pogledat. in tudi ana pove, da ni vredno. nemci pripravljajo kuhano vino. kaj pa me? šmorn, itak. jajca v marketu pri študentskih domovih prodajajo po komadu in najbolj zabavni del tega je, da ne vemo, v čem naj jih prinesemo do študentskega doma:) dobro, da je martina nabavila plastične posodice;) v kuhinji 105 ponovno diši. vsi se smukajo okrog in čakajo, kaj bo nastalo.  predstavitev litve. seveda smo prijatelji in je treba iti podpreti tudi študente te narodnosti. vsi so pjani. francoske kanadčane učimo povedati "ali bi spala z mano" v največ možnih jezikih. in na koncu z ano uideva na strahov, ker je skupina baje dobra. ko končno najdeva naše nadstropne prijatelje, ugotoviva, da ne gre za skupino, temveč za to, da so že precej spili in se jim itak vsa glasba zdi najboljša.  lačni. ob polnoči. gremo po pice. zaprto. seveda. kuhamo? jaaaaaaaaaaa. naberemo, kar imamo po omarah, naredimo pašto in tunino-paradižnikovo omako. študentska klasika. vsem je všeč, kar jejo. ampak mislim, da zopet le zaradi alkohola in ne zaradi hrane same :)

15. 10. mehanika. simpl ko pasulj. a kaj ko drugi poslušajo prvič in vedno sprašujejo najbolj dolgočasne stvari. dejmo it naprej, ljudje, da ne bomo do večera tu!  še ena odbojka s čehi. zanimivo, trudijo se s "treniranjem" penala pa bolj ko se jim trudim razložiti, slabše je. bomo razmislili kdaj drugič. važno, da se mamo fajn :D

16. 10. bičvoli. noro. mivka je smešna :) sipka in težka. ko se pogrezneš, komaj potegneš nogo ven, saj ti jo že zasuje. po eni uri gonjenja in valjanja sem pošteno zdelana in moji češki soigralci so čedalje bolj navdušeni nad mojim znanjem odbojke. hvala za podporo, čehi! mogoče bi morali to povedati še komu drugemu...  sama sem. cimra je odšla na madžarsko. vsi mi dopovedujejo, da bi morala narediti žur, jaz se pa samo sesedem v posteljo in zaspim. kot vedno.

17. 10. priprave na aljažev rd. razbijava že ob pol dvanajstih. improvizirana torta, restan krompir, pohani zrezki. upava, da pričakuje nekaj takega in bo prišel lačen :) vmes imava uro časa in pogledava še en vojni češki film. zopet noro prepričljiv, čeprav z istim igralcem. zgodba romantična, čustva iskrena in karakterji zanimivi. ja, dragi moji, vse češke filme bom prinesla domov, da jih boste lahko pogledali:)  aljaž je navdušen nad pravo hrano (pravi, da je bolje od curryja v nedeljo) in tud zabava ni bila tako slaba. z ano sva obirali istega poljaka kot čehinji. domov sem odšla kmalu, da bi se naspala. sosedi pa so imeli zabavo. niso mi dovolili spati do dveh in ob petih so me spet prestrašili, da do šestih zaradi nabitega adrenalina nisem mogla zaspati. ampak saj sem se morala vstati šele ob sedmih, tako da ni paaaaanikeeeeeeeee :)

18. 10. turnir. vstala ob 7. itak je deževalo. avtobus do dejvice in sprehod do telovadnice :) počakala na znance, da sem ugotovila, v katero garderobo sodimo, nakar ugotovim, da jo deli cela ekipa. ja super ne, kr s moškimi se naj tuširamo?? glede na to, da čehi pravijo, da jih veliko še vedno ne sexa pred poroko, so s mešanimi garderobami in kopalnicami zelo odprti... ok, torej, dobili smo dva huda nasprotnika, izpadli v nižjo ligo po dveh tekmah in... zmagal! in to ne eno, temveč celo dve tekmi :) tretjo izgubili. vmes sem še malo podremala. slaveku gre zahvala, da me med mojim talnim spanjem v telovadnici niso (nenamerno) ubili, saj me je pogumno ščitil. pozno sem se vrnila domov, pojedla "torto", ki mi jo je prihranila ana in zaspala kot ubita :)

19. 10. še vedno utrujena. čakam, da se bo začelo dogajati. 

20. 10. panika! anin rojstni dan! treba bo pripraviti darilo. ljudje imajo polno idej. prva varjanta: kupimo darilo. druga varjanta: voščilo jutri zvečer izza mešalne mize v pm baru in torta v zakulisju. hmm, vredu, bom dobila pomoč in uredila zadeve. jutri.

21. 10. češki tečaj. trudim se po svojih najboljših močeh in izpadem, kot da znam vse. naslednji teden smo prosti in čez dva tedna pišemo test! jej, jej... vsi so obupani, ker bo zelo težko. prosim? težko? češčina na ravni prve podstopnje? kosilo in mesto. seveda je moj buddy našel trgovino, kjer bomo našli darilo za ano, zato se skupaj odpraviva tja. urejeno! super. svečke?? damn, nikjer jih ne najdemo. seveda najboljši buddy to ne bi bil, če jih ne bi našel kasneje :)  predstavitev v pm baru. vse gre po načrtih. damn, ana hoče domov zaradi glavobola. ja nič, pa gremo. in tako smo prestavili darilo na jutri.

22. 10. dolgočasno predavanje osnov mehanike. z ignacem spiva. končno se zbudim in ga že zafrkavam, ker še vedno komaj gleda :D  doma pripravimo vse potrebno za anino voščilo. s veliko truda učim nemce slovensko besedilo za vse najboljše pesmico, a niso vsi zagreti. no. en ni zagret. in pokvari ves sistem :) vseeno je bila vesela in žur je trajal dolgo v noč. 

23. 10. zopet economocs and management. ko bi ta profesor vsaj poskusil govoriti malo lepšo angleščino, bi ga razumeli in ne bi strmeli vanj, ko postavlja neumna vprašanja in se nas trudi pripraviti k sodelovanju. gospod se je celo odločil, da bi morali pisati test, ker izgleda, da se ne učimo. ja, stric, bomo vsaj razumeli vprašanja, razen če pišeš tudi tako zelo za nič kot govoriš?? modra zabava :) z ano sva se zelo potrudili in poiskali nekaj modrega. ja, za obleči, modre novoletne okraske. za darilo za gostitelje? moder toaletni papir, kaj pa drugega :D in vrečke za smeti :D ana, svaka čast za idejo ;) ugotovitev dneva: finci (moški) nosijo oprijete hlače na korenček. ampak res.

24. 10. malo počitka. ja, seveda. kak počitek? isc sprehod:) z ano čakava mateja. nimava pojma, katera postaja, andel ni tako majhen, halo?? ok, matej se je oglasil na telefon in sporočil, da bo zamudil približno osem minut. ok. čakamo. kasneje se je izkazalo, da nas je samo šest. finska družinica (mož, žena, moževa sestra), dve slovenki in slovak. za nekaj uric se je celo pokazalo sonce in čudežno temperatura zraka ni bila tako nizka. imeli smo se dobro, sploh ko nas je finska družinica zapustila in smo ostali sami. nismo se izgubili in po nekajurni hoji sva z ano zavrnili pivo z vodičem in se odpravili v dom. počitek. sedaj pa zares :)

25. 10. uro prestavimo nazaj. spimo malo dlje. szofija se je končno vselila nazaj v sobo. po toliko časa sem jo že pogrešala. hoteli sva prati pa sva ugotovili, da bo treba na prazen pralni stroj počakati do jutri. namesto tega sva počistili in opravljali fax reči. flyerji. z ano sva jih naredili "na roke" in nalepili na vsa vrata v našem nadstropju. pozno zvečer, seveda. čakamo reakcijo.

26. 10. pralni dan. s cimro sva na kup spravili vso perilo in ugotovili, da bova napolnili kar tri runde. kar bi pomenilo uro in pol pranja v dveh pralnih strojih, torej 60 kron. seveda lahko delo zaupam zsofii in se odpravim v šolo. pustila sem ji 40 kron. pridem nazaj pa mi punca vrne 10. ne, ne, jaz danes plačam pralnico, ne ti! v bistvu pa ji je fant na recepciji računal samo 30. ija... odločile smo se da od sedaj naprej vse peremo samo, ko dela zadeti receptor-študent.  odbojka. zakaj pa ne? ne, ker se nisem prijavila in ker moje stvari še niso suhe, tako da res nimam kaj dati nase :) ana mi bo posodila majico. no dobro, pa grem pogledat. rezervni plan: privat inštrukcije češčine. preveč ljudi. dolgčas. izberem plan b. moj Ř napreduje, a je še vedno vreden smeha mojega buddyja :)

27. 10. odločim se, da bom preskočila zadnji dve uri predavanj. ker pa ana konča prej, se ti dve uri podaljšata za še eno dodatno :D saj nisem zamudila nič pomembnega ;) odpraviva se po nakupih in mimogrede prideva na idejo, da bi danes zvečer naredili rumove kroglice. nič lažjega. nabaviva piškote, kakav, šeri (namesto ruma), kokos in ostale nujne sestavine.in kako bova zdrobili piškote? eeeeeeh, saj ne more biti težko. hm... zadeve sva se seveda lotili na češki ajeto način, ampak uspešno (če izvzamem komentarje aninega sostanovalca, če sva vredu - kaj ni že čas, da se navadi na najine podvige??). torej - kroglice uspele, zabava še bolj. dejansko so vsi prišli v pižamah oz domačih oblačilih. razen francozinje iz drugega nadstropja, ki je imela oblečene kavbojke. dobro, draga, če spiš v tem...;)  bičvoli ob enajstih. seveda so pijani sostanovalci mislili, da jih zafrkavam. in ko sem se pol ure po polnoči vrnila, jih je skoraj kap :D

28. 10. prost dan. čehi imajo zopet praznik :) lenarjenja pa nikoli ni preveč :) zvečer predstavitev. žur z najbolj zabavnimi erasmus študenti - litvanci :D ko sem z njimi, vidim, da je lahko še kdo drug tako zabaven kot moja savinjska družba.

29. 10. prvič sama do telovadnice, kjer treniramo s češko ekipo. slavek mi je dal popolna navodila :) prav tako mi je uspelo pokazati nalogo za mehaniko tal, saj je profesor zaključil zgodaj in sem še pravočasno ujela metro :)

30. 10. test, ki ga ni bilo. brezvezen profesor. sedaj ga maram še manj. krvavo se prebijam skozi njegova predavanja, iščem besede v wikipedii in delam zapiske na računalnik. in gospod me obtoži, da četam. halo??? in ko izjavi, zakaj sem sploh na predavanjih, če nič ne delam, sem se mu opravičila, ker se trudim nareditit razumljive zapiske. komaj čakam, da naredim izpit in mu bom v češčini napišem povratno informacijo o njegovi angleščini in neumnem pristopu do študentov. grrrrrrrrrrrrr. nabava sestavin in priprava presenečenja za zabavo za noč čarovnic. slike so gori, tako da si kar sami poglejte ;) 

31. 10. obisk karlštajna. zanimiva pot, zanimiv ogled, dobro kosilo in seveda zabavne fotografije :D ko smo se odločali, kje bomo spili jutranjo kavo, smo našli domačno krčmo s čistimi in urejenimi sanitarijami. naročili smo kuhano vino, da smo se ogreli, ker je mraz res bil ubijalski. in ko smo se odločili, da bomo tu imeli tudi kosilo, smo se odpravili na grad. 

ujeli smo voden ogled, rahlo spravili vodičko ob pamet (saj si je, dosadna - anina definicija - kot je bila, zaslužila) in se smejali patrickovem sexy francoskem naglasu, ko se trudi govoriti češko.  zabava za noč čarovnic. ana je dobra z rokami (če dobesedno prevedem smeha vreden komentar na vprašanje, kakšni maski bova nosili) in seveda sem videla najboljši možen čarovniški klobuk, ki ji je povrhu vsega še pristajal (v dobrem smislu, seveda!). kaj so naši erasmus kolegi z masarykove rekli na najino presenečenje? mislim, da prazna skleda pove vse ;) naj samo dodam komentar ameriškega študenta: "omg, that's the best surprise u could have made!" tako je to, ko se slovenki odločita narediti ameriško jed. ne kopirata, temveč jo naredita boljšo! (hmm... ja, to ste že slišali za japonce, ampak mi2 sva v višji kategoriji;) )

1. 11. praznična nedelja, namenjena počitku, jaz pa delam nalogo :) kot vedno :D ampak danes nisem tako produktivna. nekako se mi ne daaaaaaaaaa. spali sva dolgo, zsofia se je z zabave vrnila pozno. ampak me ni zbudila - očitno sem spala kot ubita :) sem pa srčno vesela, da je našla domov brez mene, saj si je kar privoščila. uspelo mi je končati nalogo za prednapeti beton. vsaj nekaj.

2. 11. danes sploh nimamo vaj, tako da naloge nisem potrebovala. no dobro, pa naslednji teden. danes bom pa nadaljevala z masivnim dva, temeljenjem, mehaniko tal in osnovami mehanike. z veliko porabljenimi živci in nasvetom (od koga le?itak, od najboljšega buddyja), ki mi je delo olajšal, sem končno uspela pravilno izračunati vse potrebne rezultate in jih vnesti na spletno stran. odbojka? jaaaaaa. ampak dolgčas. nikomur se ne da. no vsaj nekaj trebušnjakov sem naredila. in poskusila sklece. ija, seveda :D neuspešno :P bo treba začeti bolj konkretno trenirati :) 

3. 11.  osem torkovih ur... saj že vsak, ki tole bere, ve zgodbo na pamet... še zadnje diskusije o masivnih 2 in zvečer izris armaturnega načrta. ugotovim, da mi acad še vedno leti in sem hvaležna lanskemu študentskemu delu, da sem ga toliko uporabljala...  jutri. dan d.test za češčino.marku v zahvalo sem našla lanskega in ga pokazala cimri.ugotovili sva, da je bila celo profesorica ista, a sva vseeno še malo ponovili tudi druge stvari.

4. 11. vas zanima, kako izgleda češki test??? poleg tega, da je enak, kot lani? pred njim ponovimo vse, kar bo vključeno in da bi ja vsi opravili, profesorica še posebej poudari, da meni, da smo osvežili naše znanje in da smo sedaj pripravljeni, da ga opravimo. res lepo od nje :)  oddam prvi seminar za masivne 2 v upanju, da bom opravila. po predavanjih se s hazel odločiva za skupni študij drugega seminarja. prej kosilo v menzi (jao, čehi, jaz bi RES rada jedla nekaj dobrega!!!), ki naju ne zadovolji, zato morava še po čokolado, seveda. ob prebijanju skozi lanske zapiske in letošnjo predstavitev seminarja se dodobra nasmejiva in počneva še vse ostalo. knjižnica me je impresionirala. ampak res. to morate videti. energija, da dol padeš. poleg tega pa tudi izgled ni slab. prostorno, preprosto, zračno, sodobno. ko neumna arhitektura pokaže svojo svetlo stran.

5. 11.  test. test? pa ja. to je prelahko, da bi temu človek rekel tako. živ obup. halo????? če bi se še enkrat odločala, kateri fax izbrat, bi izbrala tole. mogoče res ni poceni, je pa blazno blagodejno za moje živce. priti do diplome na tako lahek način pa itak neprecenljivo.  mislim, da mi ni treba komentirati, zakaj pri nas povprečen študent potrebuje 7 let, da diplomira. in zakaj drugje veliko manj.

6. 11. zopet spremembe v urniku. in odpadla najbolj dolgočasna predavanja v tem semestru. luksuz.

7. 11. vsi odhajajo v pub. v tistega, kjer si sam točiš pivo. jaz pa v miru doma. lenarim, četam, perem, malo premetavam knjige po mizi... 

8. 11. češki bičvoli turnir. s češkimi pravili. hehehe. zmagala sva eno tekmo. še en trenutek, ko sem pogrešala prave soigralce ;) in imela popoldne dovolj časa za domačo nalogo.

9. 11. začela poizvedovati o določeni fakulteti v tujini za določenega prijatelja. naredila celo "uzbuno" v razredu. vsi prijazni prebivalci tiste države so obljubili, da se bodo pozanimali dalje. zvečer že dobila povratno informacijo in obljubo o nadaljnem poizvedovanju. odbojka. smeh, smeh, smeh... ma crkvali smo. (ni boljšega izraza.)

10. 11. osem ur. ubijalskih. kot vedno. in pobeg domov, da naredim še malo domače naloge. nation to nation? ma kaki. sm pa ja že sredi predavanj umrla. vsaj martina se bolje počuti (v nedeljo se je zastrupila s češko pico - v zagovor restavraciji, ostali se niso - in danes odšla k zdravniku) in je malo manj skrbi v stanovanju.

11. 11. profesorica za betonske navdušena, ker sva s hazel celo nekaj naredili. glede na to, da je čez dva tedna rok, je bil zadnji čas, da začneva, ampak drugi nekako ne menijo tako.  no od navdšenja, da sva (vsaj) nekaj naredili prav, sva odšli v knjižnico in nadaljevali najine razprave o domačih nalogah. hazel obupala in odšla na sprehod. jaz pa online :D po pol ure sva se spet zbrali in ugotovili, da je čas, da odideva "počivat", saj nas zvečer čaka žur. ana, si? -ja, saj veš, da imava še vodko pri meni, ne? -aja? -ja, dve!sva pa ja naredili zalogo prejšnji teden. -uff. -zmešava za s sabo? -itak, pri šanku je tako prevelika gužva. -je zsofija zraven? -jp,saj se mora malo sprostit;) -kuuul. mislim, da je nadaljevanje brez pomena :D

12. 11. seveda izgleda, da sem že obsedena s faxom, ampak, kdo si je izmislil vaje za mehaniko tal ob šestih popoldne? no, imamo vsaj vsak drug teden prosto. in pol, ko že dvakat (reverzibilno) popravm, je spet narobe. stric, odloči se počasi. saj vem, da je zemlja zelo spremenljiva, ampak tole so itak fiktivni podatki...  tudi danes ni najboljši dan za rekreacijo. mogoče nam manjka kapetanka, da bi naredila red? ampak uigrani smo pa čedalje bolje. zopet preveč sesuta za pivo po rekreaciji - praga me bo pokvarila... :P 

13. 11. spuščanje zmaja? zakaj pa ne :) petek trinajsti - srečen zame. najbolj dolgočasna predavanja je zamenjal portugalski profesor z zanimivo temo. povrhu vsega je pa še končal v uri in pol. sredi poti domov dobim anin sms, če sem že končala. hmm. ja, samo iz busa stopim, grem na drugo stran ceste in pridem nazaj v center.  bova zmaja kupili? -pa ne no, saj veš, da si dobra z rokami. -ja, hahahha... -praviš, da si videla primerno trgovino. -jap, imajo letvice, jaz pa še imam nekaj vrečk za smeti v stanovanju. -super. -kaj pa zvečer? -a film misliš? -ja. -bučkini polpeti?ješ? -moji najljubši. -ok.upam, da jan ne bo preveč razočaran,ker ni meso. -naj ve,da se druži z ženskami. torej, popeti so uspeli. tudi martina je poskusila. kljub še vedno občutljivemu želodcu. kot vedno smo nadišavile cel študentski dom in ni bilo težko zgrešiti naših vrat. ana je dobila zoprno francosko cimro. še en razlog, zakaj ne maramo francozov.  film o drugi svetovni. seveda. ampak s srečnim koncem. 

14. 11. spuščanje zmaja. tokrat sem jas zašuštrala. in zopet pozabila denarnico. dobro, da češki kondukterji ne preverjajo vozovnic tako pogosto. zadeva leti! bravo ana! francoska okupacija v sobi 105b se nadaljuje. bova kuhali pri nas. kitajska iz kozarca ni tako slaba. sploh če jo zmešaš s popečenim slovenskim pršutom. pol nemcev gre ven. mi2 na sprehod do mesta. ostala polovica vabi na meierja... hmm. pa pridem. sigurno je treba zopet koga napiti in za ano vedno dobro sodelujeva. a kaj, ko ostali rabijo čisto preveč časa, da ugotovijo, kakšen je plan :D

15. 11. gremo na pico v italijansko restavracijo. vesele urice od treh do petih. čakamo martino - prestavimo za eno uro. in ko se še vedno vleče kot megla, se z ano odločiva, da bova pač šli naprej, na postajo. trikrat zavpijem, na katero postajo naj pride in da bus prihaja v 10 minutah.  seveda je zamudila. in potem smo bili še ostali krivi. halo, ljubica, zadevo smo že itak prestavili za eno uro samo zate. dodatnih 5 minut na nedeljo, ko avtobusi ne vozijo tako pogosto, pomeni dodatne pol ure! pica je bila vredu. še vedno sanjam, da bomo kmalu šli v nekropolisa, afriko ali pa k pek. sprehod po poznem kosilu obvezen. da bomo lahko zadihali. jan, skrben kot vedno, ani podrobno razloži, kam moramo, da bomo našli pravo postajo za domov. in ko mu punca že tretjič pove, da govori z njo in ne z mano, mu postane jasno, da se ne bova izgubili. ker obvlada.

16. 11. prost ponedeljek. uspem pogledati datum. preračunavam... pa kam gre čas, jebelacesta??? ure, dnevi, tedni, mesec, dva... doma me čakajo družina, prijatelji, faks, postelja... in ko dobro pomislim... seveda se bom vrnila :) mislim, nazaj v prago :D  trudim se z domačo nalogo. saj gre... počasi... zvečer se dobimo za film. tokrat v dejvicah. in gledamo slovenski film. medtem ko midve z ano ckujeva ob slovensko-bosanskih forah, jan crkuje ob dejstvu, kako hitro smo slovenke sposobne govorit. na odbojki zopet smeh. vsaka druga beseda - smeh. ko naju z ano ni v igrišču, je čista tišina. kako bo šele jutri na turnirju. 

17. 11. ics championship. ti nori čehi so seveda zopet naredili zabavno kombinacijo rekreacije in heca. in meni je zopet uspelo napisati obupno poved. izrečenih je bilo preveč stvari, da bi si lahko vse zapomnila. in vsaka tretja "beseda" je bila hahahahahahahahahHAHAHAHhahahahaaha. če zaključim z dejstvom, da smo bili tretji. in da nas je bilo pet (ime ekipe we were 6 je popolnoma ustrezalo) ter da sva z ano prevzeli nagrado še za brazilske nogometaše, bo dovolj. koncert. joj, ti koncerti. v centru mesta proslava ob padcu komunizma. gneča, policija, gasilci, rešilni avto in hmm... nam ne preveč všečna češka rock glasba. sva se odločili, da greva domov. in sem naredila še nekaj malega domače naloge in izpraznila hladilnik. kaj, no. če sem bila lačna. treba je vzdrževati takšno maso :D

18. 11. po podaljšanem vikendu zopet na faks. in na češki tečaj, te njihove skupine glagolov me ubijajo. štiri spregatve? ojej... tema. zakaj ni, kot v slovenščini? pač delaš po občutku in ponavadi uspe. no, vsaj meni ;) očitno je res skrajni čas, da začnem brati te otroške knjige in kasneje celo kakšne prave. ne vem sicer, kako mi bo češčina koristila v življenju, ampak mi je prirasla k srcu. mogoče tudi zato, ker mi vsi govorijo, da je težka in da sem nora, ker se jo poskušam naučiti :)  predstavitev francije, brazilije in tajvana. ne bi o tem, da so se francozi slekli in ne bi o tem, da so si tajvanske lepotičke pozabile napisati na gole noge "made in taivan" :) "

To je bilo pa vse v zvezi s Prago, kar sem uspela napisati, ko sem bila tam. :) Od petih mesecev dobra dva - za tiste čase izreden dosežek. :))