Ku** pa tak konc sveta ali naslednja evolucijska stopnja človeštva

Našla na fb. Žal ne vem, kdo je avtor ... :(

Že zadnjič je kolegica pisala o tem, da konca sveta ne bo, mene pa upanje še vedno ni zapustilo. RES si želim, da bi že enkrat bilo konec. Z vsem tem političnim sranjem. Z vsemi internacionalnimi "berači", ki fetajo na vsakem vogalu. 

Naj bo že enkrat konec sveta, kot ga poznamo, da bodo ostale le dobre novice in stojnice marljivih posameznikov, ki se v tem narobe-svetu še vedno trudijo nekaj ustvariti in ne razmišljajo samo o tem, kako nekaj dobiti brez ali s čim manj dela.

Naj že bo konec.

Naj ljudem končno potegne, da tako ne bo šlo več naprej. Imam izjemen posnetek izjave dr. Fištravca, ki sem jo povzela tudi za lanski novembrski Spekter, ki je izšel po 10. oktobru - splošni mirni vstaji slovencev za večji narodov blagor.

A ste normalni? Leto in dober mesec pa nam gre samo na slabše. 

Že nekaj časa se igram z idejo o novi evolucijski stopnji človeka. Očitno je Homo sapiens sapiens prilezel do konca svojega obstoja, ker tale razumnež kar pozablja na to, da imamo ljudje tudi čustva. In ker pozablja na čustva, pozablja tudi moralo, katero zna razum na trenutke grdo izkriviti. In žal se takšna izkrivljanja dogajajo ravno tistim, ki imajo največjo moč.

Razum nam recimo daje potuho, ko rečemo, da bi se koga moralo ubiti, ker je zagrešil že preveč slabega. Umor ni moralno dejanje. In zame tudi nikoli ne bo. Morda bi lahko rekla, da je opravičljiv v samoobrambi, vendar ... če bi vsi bili moralni, o tem sploh razmišljati ne bi bilo treba.

Razum nam daje potuho, ko nekoga drugega porinemo v blato, da se nam ne bi bilo treba umazati. Dobesedno ali pa tudi ne.

Razum nam je ustvaril fiktivne finančne instrumente, s katerimi smo kar naenkrat porabili več, kot smo v resnici imeli.

Razum nam pravi, da je včasih bolje lagati, da koga ne prizadenemo.

In razum nam nalaga pravila obnašanja v družbi, ki iz nas lahko naredijo avtomatizirane spake in robote.

Poleg tega se velikokrat vprašam, kako razumen je razum, ko pogledam našo zakonodajo. Zmrazi me, ko pišem članke in so v zakonih navedene takšne banalnosti, da ja ne bi mogel kdo kje česa narediti po svoje, pa se še vedno najdejo sivine. Če bi ljudje bili moralni, bi zakon bil črno-bel in še nikomur se ne bi bilo potrebno ukvarjati z njim.

Ker smo razumni, se zanašamo na oprijemljivo in vidljivo. Na svetu še niti tega niso uspeli razložiti (vsi približki so le TEORIJE, ki bodo žal težko kadarkoli dokazane), kako lahko potem rečemo, da ne obstaja nič drugega?

In tako jaz čakam naslednjo evolucijsko stopnjo. 

Moralnega človeka.

Upam, da bom dočakala še kakšno višjo, kot je duhovni ali ljubeči človek.

Če obstajajo čudeži, je naslednja evolucijska stopnja odprti človek, ki bo tako moralen, kot duhoven in ljubeč. In bo s pomočjo duše razumel, kaj živi, razum pa mu bo pomagal najti pravo pot do tistega. Želim si, da bi že jaz bila ta človek. In čeprav nisem, se bom trudila. Kdo pa pravi, da Neandertalec ni nič mislil?