za novo leto si (in podobno mislečim) želim tisto, kar si že celo življenje. da bi se vse skupaj vrtelo okrog in od česa pomembnejšega, kot je denar.
torek, 31. december 2013
sobota, 26. oktober 2013
Reklame 'kampanije proti sivi ekonomiji' na komercialni televiziji?
Včeraj sem imela prižgan POP TV program. Gledala sem novice, se mi zdi. Med reklamami nisem preklopila, ker potem vedno zamudim vreme in seveda me je zmotila ena od reklam, ki pravi: "Uporabi razum, plačaj račun" in se konča v smislu "To je vaš denar."
petek, 11. oktober 2013
venček najstniških
Ok, ne se smejat ... ampak tole so komadiči iz mojega poznega otroštva in adolescence, ki dejansko imajo še neko melodijo, zapisano med mojimi možganskimi režnji ... :) Niso kronološko razvrščeni, lahko pa poskusite uganiti, katere sem napisala pri 14. in katere pri 18. ;)
Vmes so fotografije mlade fotografinje Mateje, na katerih se res trudim profesionalno pozirati. Poudarek na "se trudim". :)
Vmes so fotografije mlade fotografinje Mateje, na katerih se res trudim profesionalno pozirati. Poudarek na "se trudim". :)
torek, 23. julij 2013
Je možno, da vlada dela slabo, da bi ljudstvo pač začelo delati samo?
Včeraj sem gledala eno bolj prismukjnenih serij - kot ponavadi, saj se jim rada od srca nasmejim - in (zopet) slišala nekaj, kar mi je dalo misliti ...
petek, 14. junij 2013
Spekter 6/13: Najhujše šele pride (kolumna)
Za nami so še zadnji kolokviji, predizpitni roki, zagovori seminarskih nalog … Ampak študentje ne bi bili študentje, če si česa ne bi »prihranili« za poletje. In profesorji ne bi bili profesorji, če nam pri tem ne bi »pomagali« po svojih najboljših močeh.
Variacija preživljanja počitnic v delno učnem slogu je ena blažjih poletnih zasedenosti. Med nami so namreč mnogi, ki nimajo dovolj, da bi le študirali in bili sicer prosti. Vse več je študentov, ki za svoj študij trdo garajo. Pa ne ker bi morali plačevati šolnine, temveč zato, ker tudi študentski dom in boni, čeprav so poceni, niso zastonj.
sobota, 8. junij 2013
Oh, ta balkan #1: V tujino!
Obožujem naš jezik. Kot je verjetno marsikomu jasno že na daleč. Obožujem to našo kuro na vrhu Balkana. Obožujem vse njene kotičke, ki sem jih (in jih morda še bom) imela čast raziskovati. In obožujem svoje drage Slovence. Tiste dobre, ki jih naša malo morbidna kultura še ni popolnoma vzela za svoje.
torek, 21. maj 2013
Spekter 5/13: Pomlad
Komaj smo jo čakali; in prišla je v vsej svoji veličini. Še poletje bi ji na trenutke zavidalo visoke temperature. Človek bi pomislil, da se hoče opravičiti za predolgo zimo, ki nas je predvsem zadnje tedne spravljala v obup. In je motila predvsem tiste, ki se sedaj najbolj pritožujejo nad “vročino”.
Kakšni smo ljudje – tedne udrihamo čez oblake, veter in hlad, razveselimo se prvega sončnega vikenda, kar je več, je pa znova narobe. Včasih bi tistega, ki ga slišim, kako se jezi, ker je vroče, še prejšnji mesec pa se je spraševal, kje je sonce, kar udarila. Ali pa mu vsaj rekla, da če hoče konstantno temperaturo, naj gre živet v kakšno jamo. In naj ne pride nikoli več ven. Pa se bojim, da je takih jam premalo za vse take ljudi. Ker res niso redki.
ponedeljek, 29. april 2013
bohotenje
že nekaj časa razmišljam, da bi napisala, kako všeč mi je prebujajoča se narava.
kako žal mi je, da mi v resnici nikoli ni blo kaj prida mar zanjo.
in kako sem vesela, da sem jo končno opazila.
kako žal mi je, da mi v resnici nikoli ni blo kaj prida mar zanjo.
in kako sem vesela, da sem jo končno opazila.
sobota, 27. april 2013
torek, 16. april 2013
Spekter 4/13: Ur. l. RS 24/2013 (kolumna)
V sredo, 20. 3. 2013, je v veljavo stopila nova Uredba o spremembi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ne, nisem se zmotila pri navajanju naslova.
Ne razumete? Tudi jaz ne razumem.
četrtek, 4. april 2013
beg možganov #1
ko obenem poslušam sosednjo južno vižo (ki ji ne znam določiti izvajalca) in domačega bon jovija, je čas, da si priznam.
jeza je eno sranje.
jeza je eno sranje.
torek, 2. april 2013
ponedeljek, 1. april 2013
pravi prijatelji
velikokrat se vprašamo o prijateljih. koliko jih je dobro imeti. kolikšen delež naših poti naj bo skupnih. kolikorat se lahko sporečemo. in kako naj komuniciramo.
jaz potrebujem samo iskrenost.
dovolj sem že stara, da bom preživela.
dovolj sem že videla, da bom vedela, da iskrenosti ni.
in dovolj sem že čutila, da bom vedela, da brez nje ne morem.
Maček bi bil idealen pravi prijatelj - vedno je iskren. Ko bi le še govoril ... :) |
jaz potrebujem samo iskrenost.
dovolj sem že stara, da bom preživela.
dovolj sem že videla, da bom vedela, da iskrenosti ni.
in dovolj sem že čutila, da bom vedela, da brez nje ne morem.
petek, 29. marec 2013
četrtek, 14. marec 2013
Spekter 3/13: Trda roka
Nisem mati. Ne vzgajam otrok. Včasih jim pomagam pri razumevanju šolske snovi. In jim vedno dam vedeti, da bom samo razložila, česar ne razumejo, nato bomo skupaj poskusili, ostalo pa bodo morali postoriti sami.
In potem se vsake toliko časa najde posebna mati, ki zahteva, da z otrokom ponavljam snov in vadim. Ja, hvala, mam’ce, denar mi vedno prav pride. Ampak potem se vprašam, če je to z moje strani etično, glede na to, da dejstvo, da jim ni treba delati samostojno, lahko otroke spremeni v popolnoma nemočne odrasle, ki bodo menili, da je funkcionirati na tujih plečih normalno. Odrasle, ki bodo, namesto da bi pot do cilja našli v sebi, uporabili ali, bog ne daj, zlorabili druge.
torek, 12. marec 2013
Intervju, ki smo ga vsi tako zelo težko čakali ...
Pripenjam intervju. Kar poslikan, kot je bil objavljen. Sicer pa si lahko original ogledate Dostopovi čitalnici. Žana, slavna štrikarka iz prejšnjega bloga, mi je pa obljubila še nekaj tiskanih verzij - če je komu res zoprno brati z zaslona, jih lahko dobi po vikendu (stanujoči v Mariboru pa tako veste, kje najdet tiskani Spekter).
petek, 8. marec 2013
Baje nisem žena ...
Stvariteljica čudovite dvodelne bradice: Žana Uratnik |
No, danes sem dobila za dan žena kup rož, eno pa že včeraj. Kul, rože, hvala, predvsem za pozornost. Največja ironija je, da me je prav današnji kup zadel na novem delovnem mestu - kot da bi se mi res trudilo prikupiti. Ne, nisem se zmotila, mislila sem: "kot da bi se mi delovno mesto res trudilo prikupiti". Predvsem zato, ker, kot se slej ko prej izkaže za večino preizkušenih, najverjetneje ni idealno in sem se ga že dolgo bala.
Po slabem mesecu se je ta strah nekam potuhnil. Še vedno nekako uspevam biti ustvarjalna, čeprav se zaradi premnogih informacij na trenutke zdi, kot da sem se izgubila. Čeprav se zdi, da nisem jaz. Čeprav se tudi jaz ne počutim jaz.
četrtek, 28. februar 2013
Sila in moč
Sila |
Moč pa je, za razliko od sile, nekaj, kar telo ima. Že sama enota jo konkretno loči od sile, da o definiciji sploh ne govorim. Gre za delo, opravljeno v nekem času. Delo pa se pri izračunih mnogokrat enači kar z razliko med prejeto in oddano energijo. Še sledimo?
sreda, 20. februar 2013
sreda, 6. februar 2013
Spet sneg
Danes me je presenetil sneg. Ko se je zjutraj prvič tekom mojega prebujanja zabliskalo, me je skoraj kap. In nato je še zagrmelo. Ok, ni bila tista energija, ki je ne čutim v hrbtenici (pa bi naj jo, saj smo se ravno včeraj učili o tem), ko se skušam osredotočiti nase. Damn. Pa sem že mislila, da mi je uspelo. :P
četrtek, 31. januar 2013
Pozdrav soncu
vir: duhovna.si |
Končno spet pišem. Hec, pišem ves čas, samo za blog si ga (še) nisem vzela. :) Ne vem, če je to bila podzavestna podpora ljubi prijateljici, ki je z bloganjem zaključila ali pač "ustvarjalna pavzica". Ni pomembno, pomembno je, da slediva vsaka svoji poti in da veste, da jaz še vedno pišem ... :)
No, danes sem začutila, da bi morda bil čas, da se zopet lotim svojega preljubega "teženja" in ker sem včeraj uspela biti kreativna kar osem ur skupaj, se me, izgleda, še vedno drži. Kaj je novega? Hecno, poskušati sem začela stvari, za katere si ne bi nikoli mislila, da jih bom. In tudi grejo mi veliko bolje, kot sem mislila, da mi bodo. (Ali je kriva gospa Urška Zajec, ki sem jo poslušala predavati - in se zraven, seveda, malo pocmerila, ker je bila res dobra - in se pač ne sekiram več, če kaj ne gre tako lepo, kot bi naj šlo.)
torek, 15. januar 2013
Spekter 1/13, kolumna: Kdo smo in kam gremo?
V tokratni kolumni sem nadaljevala svoje razmišljanje o evoluciji ...
Že lep čas se sprašujem, če je to res to. Če je, kar se gre človeštvo, res največ, kar zmore. Nekateri pravijo, da večine svojih možganov ne uporabljamo, drugi pa, da uporabljamo vse svoje pametne gube, le ne naenkrat. In kaj bi se zgodilo, če bi lahko aktivirali vse nevrone skupaj?
nedelja, 6. januar 2013
Naročite se na:
Objave (Atom)