V sredo, 20. 3. 2013, je v veljavo stopila nova Uredba o spremembi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ne, nisem se zmotila pri navajanju naslova.
Ne razumete? Tudi jaz ne razumem.
V Sloveniji, očitno, najprej napišemo zakon. Nato napišemo nov zakon. (Da sploh ne omenjam, koliko sprememb prvega zakona je bilo, da je bilo treba napisati novega.) Nato dopolnjujemo nov zakon. Dodajamo še uredbe. Dodamo spremembo k uredbi, dodamo novo spremembo k uredbi in za vsako od teh še odredimo, da velja. Prav, spremembe se dogajajo. Ne pa kar dve v enem mesecu!
Saj se ne pritožujem, ker imamo potem navadni smrtniki več dela s pripravljanjem dokumentacije, ki jo je treba prilagajati, ker so se oni tam zgoraj odločili, da je treba zakon spremeniti. Pritožujem se, ker izgubljamo denar. In čas. No pa čas je tako denar.
Ampak dobro, recimo, da se v naši državici standardi res spreminjajo tako hitro, da je treba prilagajati tudi zakonodajo. Morda so ugotovili, da ljudje res težko plačajo vso projektno dokumentacijo in je morda bolje, da imajo čim več zgrajenih objektov prijavljenih kot enostavnih, da jim zanje ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja.
Pa čeprav so si jih postavili po “kmečki” pameti. In čeprav je velika možnost, da so si jih “na črno” priklopili kar na hišna inštalacijska omrežja, ne da bi preverili, če slednja lahko dodatno obremenijo. In čeprav je tudi možnost, da se bodo kmalu v te “enostavne” objekte nekdo preselil in v njih živel, kljub temu da barake ponavadi niso ravno ekološke, če jih ogrevamo. Ali hladimo. Bi pa vsaj vsi reveži imeli kje spati.
In ne bi se nam bilo treba ukvarjati z birokracijo. Preden namreč v Sloveniji zgradimo enostanovanjsko hišo, moramo dobiti gradbeno dovoljenje. Da uradniki določijo, če smo si pri ustreznih strokovnjakih pridobili dovolj kvalitetne projekte, da bo naš objekt ustrezal vsem standardom funkcionalnosti, estetike in varčnosti. In to lahko traja tudi kakšen mesec, dva, tri … res je naporno. Hvala bogu lahko nato zgradimo, karkoli hočemo, saj nihče ne bo preverjal, če smo se projekta držali. Čeprav zakon določa, da lahko gradimo le točno tisto, kar so nam odobrili na podlagi prej omenjenih projektov.
Ironijo na stran. Mimogrede, se prav spomnim, da je le nekaj dni pred novo uredbo nekemu našemu veljaku, ki mu je grozil zagovor pri novi predsednici vlade, uspelo nek objekt, ki ga je zgradil na svoji parceli in zanj trdil, da je bil zgrajen že, ko je nepremičnino kupil, legalizirati v enem dnevu?
V novem Spektru preberite še mnogo drugih odličnih prispevkov, v njem pa najdete tudi izlet, ki sem ga že na hitro omenila v enem svojih fotoblogov.
0 komentarji:
Objavite komentar