Lirični triptih

Tri pozne pesmi.


Lahko noč

Trije koraki in se zasučem,
vrata odklenem s predzadnjim ključem.
V sanjski svet,
svet ogret.

Z magnetnim poljem,
prilitim oljem
na ogenj žareč,
žareč, še speč.

Pride za mano
s tlemi postlano
belo nebo,
nebo za goro.

Trije koraki in se zasučem,
vrata odklenem s predzadnjim ključem.
Naloge porabim,
nadloge pozabim.

Kričeča je sreča,
sreča rdeča.
Težka so pleča,
pleča goreča.

Od tople sredice
sredi peščice
zdrobljenega kruha
iz lanske pšenice.

Dobro jutro

Cin cin cin cin,

melje star mlin.

Melje plevel,

plevel že uvel.

Siplje pšenico in ajdo in rž.

Bije bolj in reže srž

na poti krvavi,

krvavi, a pravi.

Tlači to žito

v magično sito.

A žal le kipi,

plevel ga podi.

Tri nič za trnje.

Pometa zrnje

s kamenja na prst,

prst rodnih vrst.

Čas beži,

že skoraj ga ni.

 Poln bolečin

 počiva star mlin.

Melje možgan

možgan še zaspan.

Cin cin cin cin

bežen spomin.

Mavrica

Daj ji svoj prst

v zameno za pest.

Kar bo hodila,

vse bo pustila.

Skrbi na stran,

da ti dan,

da ti noč,

noč na pomoč.

Sonce hoteč,

hoteč le več.

Pustila bo vse,

vse, kar ne gre.

V varnem zavetju trdnega doma,

v tihi milini trdega groba

nič se ne boj,

vse bo s teboj.

Vse barve sveta,

dišave morja,

nearomatične,

monokromatične.

Jemlje čas,

jemlje obraz,

ljubljena žena,

žena še ena.

3ca