Spekter 1/13, kolumna: Kdo smo in kam gremo?

V tokratni kolumni sem nadaljevala svoje razmišljanje o evoluciji ...

Tudi spletni Spekter je že izšel, morda najdete kaj zase!

Sedaj pa res h kolumni ... ;)

Že lep čas se sprašujem, če je to res to. Če je, kar se gre človeštvo, res največ, kar zmore. Nekateri pravijo, da večine svojih možganov ne uporabljamo, drugi pa, da uporabljamo vse svoje pametne gube, le ne naenkrat. In kaj bi se zgodilo, če bi lahko aktivirali vse nevrone skupaj?

Nimam pojma in mi je v bistvu vseeno. Ker bi po moje morali prižgati svoja srca. Poglejmo resnici v oči: živimo sredi za navadnega smrtnika nepredstavljivo tehnološko dodelane infrastrukture, gojimo “rezervne” notranje organe, služimo ogromne vsote namišljenega denarja, odkrivamo globine morja in razsežnosti vesolja. V obdobju več kot 200000 let smo uspeli premostiti globeli in preluknjati gore, napeljati vodo in elektriko, ki smo jo mimogrede še izumili. Uspeli smo se vzravnati, pozabili na svoje plezalske sposobnosti in se prilagodili sedenju.

Uspeli smo bojevati bitke in v vojnah pokončati kar nekaj narodov. Uspeli smo tudi tako razjeziti naravo, da se nam maščuje s sušami, točami, potresi in cunamiji. Postali smo sposobni nekoga potisniti v blato, da bi se lahko povzpeli višje.

Pravijo, da je to pač evolucija. Pa je res namen človeštva, da visoko razvito životari še kakšen milijon, dva let?

Se mi pa zdi, da je prišel čas, ko se na zahodu čedalje bolj pozna vpliv vzhodne kulture. Čedalje več ljudi ima cilj najti mir in zadovoljstvo v sebi, ne v materialnih dobrinah. Po drugi strani pa še vedno videvam tiste, ki se jim posmehujejo. Odgovor, ki si ga tako želim, pa je, ali bodo “zmagali” prvi ali drugi?

Če bodo posmehljivci brez zadržkov napadali miroljubneže, se slednji verjetno ne bodo kaj veliko upirali. Ker jim ne bodo hoteli hudega, se bodo raje umaknili in mirno živeli naprej. Pa se bodo nato njihovi preganjalci kljub umiku navzeli sočutja in ljubezni do bližnjega? Je mogoče, da se bodo v bolj moralne odrasle razvili njihovi otroci? Bo poduhovljen človek naslednja evolucijska stopnja?

Ali bomo ostali pri razumnemu homo sapiens sapiensu? Je to naš konec in ne zmoremo več? In kaj bo, ko se bomo vsi razumneži imeli dovolj in se bomo lotili poslednjega medsebojnega pokola? Je že res, da smo izredno napredovali, upam samo, da enako kot pri orožju, tudi pri obrambi pred njim. Verjetno upam zaman.

In za konec še ena misel … so nam Kitajci, kot izredno dominantna in striktna rasa, elemente vzhodnjaške kulture podtaknili, da bi, ko bomo mi vsi zmeditirani in srečni v svojih bistvih, oni lahko brez težav zavzeli svet?