pomembna

mislim, da mi ni treba razlagati, da je naslov ironičen.

vir

Spekter 3/13: Trda roka

Nisem mati. Ne vzgajam otrok. Včasih jim pomagam pri razumevanju šolske snovi. In jim vedno dam vedeti, da bom samo razložila, česar ne razumejo, nato bomo skupaj poskusili, ostalo pa bodo morali postoriti sami.

In potem se vsake toliko časa najde posebna mati, ki zahteva, da z otrokom ponavljam snov in vadim. Ja, hvala, mam’ce, denar mi vedno prav pride. Ampak potem se vprašam, če je to z moje strani etično, glede na to, da dejstvo, da jim ni treba delati samostojno, lahko otroke spremeni v popolnoma nemočne odrasle, ki bodo menili, da je funkcionirati na tujih plečih normalno. Odrasle, ki bodo, namesto da bi pot do cilja našli v sebi, uporabili ali, bog ne daj, zlorabili druge.

Intervju, ki smo ga vsi tako zelo težko čakali ...

Pripenjam intervju. Kar poslikan, kot je bil objavljen. Sicer pa si lahko original ogledate Dostopovi čitalnici. Žana, slavna štrikarka iz prejšnjega bloga, mi je pa obljubila še nekaj tiskanih verzij - če je komu res zoprno brati z zaslona, jih lahko dobi po vikendu (stanujoči v Mariboru pa tako veste, kje najdet tiskani Spekter).

Baje nisem žena ...

Stvariteljica čudovite dvodelne bradice: Žana Uratnik

No, danes sem dobila za dan žena kup rož, eno pa že včeraj. Kul, rože, hvala, predvsem za pozornost. Največja ironija je, da me je prav današnji kup zadel na novem delovnem mestu - kot da bi se mi res trudilo prikupiti. Ne, nisem se zmotila, mislila sem: "kot da bi se mi delovno mesto res trudilo prikupiti". Predvsem zato, ker, kot se slej ko prej izkaže za večino preizkušenih, najverjetneje ni idealno in sem se ga že dolgo bala.

Po slabem mesecu se je ta strah nekam potuhnil. Še vedno nekako uspevam biti ustvarjalna, čeprav se zaradi premnogih informacij na trenutke zdi, kot da sem se izgubila. Čeprav se zdi, da nisem jaz. Čeprav se tudi jaz ne počutim jaz.