Spekter 5/13: Pomlad

Komaj smo jo čakali; in prišla je v vsej svoji veličini. Še poletje bi ji na trenutke zavidalo visoke temperature. Človek bi pomislil, da se hoče opravičiti za predolgo zimo, ki nas je predvsem zadnje tedne spravljala v obup. In je motila predvsem tiste, ki se sedaj najbolj pritožujejo nad “vročino”.

Kakšni smo ljudje – tedne udrihamo čez oblake, veter in hlad, razveselimo se prvega sončnega vikenda, kar je več, je pa znova narobe. Včasih bi tistega, ki ga slišim, kako se jezi, ker je vroče, še prejšnji mesec pa se je spraševal, kje je sonce, kar udarila. Ali pa mu vsaj rekla, da če hoče konstantno temperaturo, naj gre živet v kakšno jamo. In naj ne pride nikoli več ven. Pa se bojim, da je takih jam premalo za vse take ljudi. Ker res niso redki. 

bohotenje

že nekaj časa razmišljam, da bi napisala, kako všeč mi je prebujajoča se narava.

kako žal mi je, da mi v resnici nikoli ni blo kaj prida mar zanjo.

in kako sem vesela, da sem jo končno opazila.

Venček

Malo poezije ...

Spekter 4/13: Ur. l. RS 24/2013 (kolumna)

V sredo, 20. 3. 2013, je v veljavo stopila nova Uredba o spremembi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Ne, nisem se zmotila pri navajanju naslova.

Ne razumete? Tudi jaz ne razumem.

beg možganov #1

ko obenem poslušam sosednjo južno vižo (ki ji ne znam določiti izvajalca) in domačega bon jovija, je čas, da si priznam.


jeza je eno sranje.

Lirični triptih

Tri pozne pesmi.

pravi prijatelji

velikokrat se vprašamo o prijateljih. koliko jih je dobro imeti. kolikšen delež naših poti naj bo skupnih. kolikorat se lahko sporečemo. in kako naj komuniciramo.

Maček bi bil idealen pravi prijatelj - vedno je iskren. Ko bi le še govoril ... :)

jaz potrebujem samo iskrenost.

dovolj sem že stara, da bom preživela.

dovolj sem že videla, da bom vedela, da iskrenosti ni.

in dovolj sem že čutila, da bom vedela, da brez nje ne morem.